Teritorialna prenosljivost vsebin in njene posledice

Predstavniki evropskega avdiovizualnega sektorja so včeraj na predsedujočega Svetu Evropske unije, malteškega premiera Josepha Muscata, in predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska ter predstavnike Evropskega parlamenta naslovili odprto pismo, ki ga je podpisalo 411 avdiovizualnih ustvarjalcev, v katerem ju opozarjajo, da je teritorialna ekskluzivnost temelj ustvarjalnosti in vložkov, tako intelektualnih kot finančnih evropskih avdiovizualnih del. Zato bi v primeru erozije te ekskluzivnosti to privedlo do zelo negativnih vplivov na ustvarjalnost in samo ohranjanje evropskih avdiovizualnih vsebin, ki so temelj globalne vodilne vloge Evrope na področju kulturne raznolikosti in storitev z digitalno vsebino. Ob tem so pozvali tudi Evropski parlament, da zavrne predloge Evropske komisije na področju licenciranja spletnih storitev na podlagi države porekla, saj to zaradi slabih rešitev lahko privede do uničenja celotnega evropskega avdiovizualnega sistema.

Kot pravijo avdiovizualni ustvarjalci, je Uredba EU o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu praktično končana. Ta uredba je v načrtih Evropske komisije pomemben del razvoja enotnega digitalnega trga, saj bo uporabnikom spletnih vsebin omogočala, da v primeru potovanja po EU s seboj prenašajo spletne vsebine, do katerih imajo zakoniti dostop v svoji državi članici prebivališča. Vendar pa je proces, ki vodi do tega, v nasprotju s predlagano uredbo Evropske komisije o licenciranju nekaterih storitev na podlagi države porekla, ki ga morajo opraviti ponudniki storitev. Komisija omenjeno licenciranje še naprej vztrajno propagira, kljub pomislekom različnih organizacij, ki v številnih državah EU predstavljajo scenariste, režiserje, filmske in televizijske producente, založnike, spletne distributerje, kinematografe, itn.

Gre za to, da se z zgoraj omenjenim predlogom ustvarja precejšnja negotovost glede vzdržnosti financiranja razvoja in ustvarjanja vsebin. Poleg tega pa omenjena rešitev onemogoča uveljavljanje stabilnih poslovnih modelov in komercialno svobodo pri licenciranju, kar ne prinaša le škode evropski kulturni raznolikosti, temveč tudi onemogoča rast panoge, na koncu pa tudi možnost izbire evropskih potrošnikov. Vse to pa je v nasprotju z izjavami Evropske komisije, ki se je ob predstavitvi digitalne strategije maja 2015, zavezala, da bo "spoštovala sedanje pravice v avdiovizualnem sektorju".

Samo lani je več kot 100 organizacij in posameznikov iz vse Evrope pozvalo predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja k temu, da komisija ohrani celovitost teritorialne ekskluzivnosti in vzdrževanje nujno potrebnih tržnih spodbude za avdiovizualne panoge na področju filmske industrije, televizije in športa. S temi spodbudami bo lahko panoga še naprej ustvarjala. Evropska komisija na to ni odgovorila, so se pa pozitivno odzvali v francoski in španski vladi, ki so sporočili, da se zavzemajo za "kritično vrednost" teritorialne ekskluzivnosti.

Predlagana uredba o licenciranju nekaterih spletnih storitev na podlagi države porekla temelji na podlagi stare zakonodaje, ki je bila sprejeta pred več kot kot dvema desetletjema za satelitski prenos. V tem času je šel razvoj na splet, zato z uvedbo omenjenega sistema ne bi ohranili ozemeljske ekskluzivnosti in bi prišlo do vrzeli, ki bi jih lahko nekateri ponudniki izkoristili in porušili uveljavljen sistem na trgu.

V prvi vrsti gre tu za nekatere spletne storitve mobilne televizije, kot je »catch-up TV«, ki bi lahko postale dostopne v vseh državah članicah EU na podlagi enega samega dovoljenja za uporabo avtorskih pravic v eni državi. S tem bi obšli pravila, saj bi z "z nakupom ene licence v eni državi članici EU, dobili možnost predvajanja v ostalih državah EU brezplačno." To pa seveda negativno vpliva na vrednost pravic, poudarjajo avdiovizualni ustvarjalci.

Zato je ocena Evropske komisije, ki sicer nima podlage na realnih izračunih, da bo predlagana uredba zagotovila le možnosti za nove igralce na digitalnem trgu, prazna obljuba. Imetniki pravic namreč ne bodo imeli pogajalske moči, saj bodo težko pridobili podatke o predvajanju v drugih državah EU, kar bo dodatno otežilo njihovo uveljavljanje pravic.

S tem se strinjamo tudi v AIPA, kjer menimo, da npr. slovenski avtorji, ki so omejeni na majhen jezikovni prostor, izjemoma težko pogojujejo predvajanja svojih del, saj so običajno postavljeni pred dejstvo "vzemi ali pusti". Zato predlagamo, da bi bilo to področje bolje in natančneje urejeno.

Evropska avdiovizualna industrija, ki zaposluje več kot milijon ljudi po EU in letno ustvari skoraj 100 milijard evrov prihodkov, sledi spremembam časa. Uvaja nove tehnologije in izboljšuje povezljivost, s čimer se želi približati potrošnikom in jim dati na voljo možnost izbire, kakovosti in raznolikosti.

Kot rezultat tega, obstaja vedno več spletnih avdiovizualnih storitev, ki zagotavljajo visokokakovostne vsebine za milijone gledalcev na način, ki skrbi za kulturno in jezikovno raznolikost. Preprosto povedano, imajo potrošniki večji dostop do več vsebin, na več načinov in na več naprav, kot kdajkoli prej in ta rast se bo nadaljevala. Zato smo proti ukrepom, ki ogrožajo kulturno raznolikost, rast panoge in trajnostni razvoj ter obstoj delovnih mest za talentirane in kvalificirane kadre, kakor tudi bodoče investicije v avdiovizualni sektor v Evropi.

Več o izzivih čezmejne prenosljivosti si lahko preberete na naši spletni strani.