Člani Evropskega združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) so pred dnevi na generalni skupščini pregledali delo v lanskem letu, sprejeli so strateški načrt za prihodnji dve leti in izvolili nov upravni odbor združenja. V odboru bo kot predstavnik AIPA znova sedel tudi Gregor Štibernik, ki je ob vnovični izvolitvi dejal, da mu je v čast in veselje, da je bila AIPA že tretjič zapored izbrana v upravni odbor SAA. “Danes smo tu v Bruslju razpravljali o vsem tem, kar upam, da bomo z ustrezno implementacijo evropskih direktiv kmalu dobili tudi pri nas. Imetniki pravic na avdiovizualnih delih si zaslužijo dober zakon,” je poudaril.
Člani odbora so se takoj lotili dela in na prvi seji izvolili svoje vodstvo. Odboru bo tudi v prihodnjih treh letih še naprej predsedovala Barbara Hayes iz britanske ALCS, ki to funkcijo uspešno opravlja že od leta 2015. Podpredsednik je znova postal Patrick Raude, ki prihaja iz francoske kolektivne organizacije SACD. Poleg Hayesove, Raudeja in Štibernika bodo v odboru še Mattias Åkerlind iz švedske kolektivne organizacije Copyswede, Jana Vozarova iz slovaške Lite, Dominik Skoczek iz poljske ZAPA, Gernot Schödl iz avstrijske VdFS in Robert Staats iz nemške VG Wort.
Kot so sporočili člani odbora po koncu prve seje, si bodo, tako kot celotna SAA, prizadevali za boljše socialne in moralne pravice režiserjev in scenaristov. Med glavnimi cilji pa sta tudi zagotovitev pravičnega in proporcionalnega nadomestila za vse evropske avdiovizualne ustvarjalce in razvoj kolektivnega upravljanja pravic.
V AIPA poudarjamo, da je vse omenjeno zelo pomembno tudi za slovenske avdiovizualne ustvarjalce. Slovenija je namreč še vedno v družbi tistih držav EU, ki še vedno niso implementirale leta 2019 sprejete direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, za kar si je prislužila že drugi opomin Evropske komisije. Direktiva ureja številna področja, med drugim pa predvideva tudi pravično in proporcionalno nadomestilo, ki je ključnega pomena za avdiovizualne ustvarjalce v času hitrega razvoja digitalnih storitev oz. vse večje uporabe vsebin na spletu.
Države, ki želijo zaščititi svoje ustvarjalce in omogočiti razvoj domači avdiovizualni industriji, so direktivo že sprejele, in sicer z vsemi členi, ki tudi zagotavljajo omenjeno nadomestilo. Zadnja med njimi je bila Belgija (več o tem na tej povezavi). Slovenija bi ji morala slediti.