Ukradli so internet
Datum objave: 24.08.2018
Evropski parlament je pred dobrim mesecem dni pod težo kibernetskih napadov na poslance iz vseh držav EU klonil pod pritiski in s tesno večino zavrnil sprejem 13. člena Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, s katerim bi ustvarjalci dobili močnejšo pogajalsko pozicijo za uveljavitev pravičnega nadomestila z naslova uporabe njihovih del na spletu. Že pred in med glasovanjem so se evropski poslanci pritoževali, da so jih različne organizacije in posamezniki prek robotiziranih telefonskih klicev, elektronske pošte, faksov, ipd. zasuli z zahtevami, da ne podprejo Direktive in v nasprotnem primeru obljubljali "Sodni dan" internetu.
O tem, kako so tehnološki velikani z Googlom na čelu »hekali« Direktivo se je v enem najbolj branih ameriških socialnih blogov The Trichordist razpisal ugledni ameriški doktor matematike David C. Lowery, ki je znan tudi kot pevec skupine Crackers. Lowery je v zadnjih mesecih sistematsko spremljal delovanje Googlovega slamnatega podjetja, ki se je poimenovalo kot civilna družba OpenMedia.org. Gre za civilno družbo z upravo, nadzornim svetom, "platinasti podpornik" pa je Google. Ta je npr. "platinasti podpornik" tudi Mozilli Foundation, za kar tej "neodvisni" fundaciji letno nameni 300 milijonov dolarjev.
DEMOKRACIJO UNIČUJE HIBRIDNO INFORMACIJSKO VOJSKOVANJE
Demokracije ne uničujejo več prevare z volilnimi skrinjicami, ampak tehnike hibridnega informacijskega vojskovanja, kar smo nazadnje videli pri sprejemanju 13. člena Direktive EU o avtorskih pravicah, ocenjuje David C. Lowery. Kot je zapisal, so različne interesne skupine, ki jih financirajo tehnološki velikani iz Silicijeve doline, dobesedno vsak trenutek s prirejanjem dejstev in lažnimi novicami napadale evropske poslance, da ti ne podprejo omenjenega člena Direktive. To se je na koncu tudi zgodilo.
Ena od skupin, ki je bila najaktivnejša v "svojem boju za svobodni splet", čeprav je delovala po nalogu Googla, je OpenMedia.org. Gre za t. i. civilno družbo, ki to ni, ampak je to pravo podjetje, s svojim nadzornim svetom, upravo, njen "platinasti sponzor" pa je prav Google. Slednji bi bil, če bi Evropski parlament podprl Direktivo, pod najmočnejšim pritiskom, da upošteva avtorske pravice.
In kaj potem sploh počne OpenMeedia? Agresivno se bori proti kakršnikoli regulaciji, ki bi prizadele Google oz. podjetja iz Silicijeve doline nasploh, pravi Lowery. Google in ostali tehnološki velikani seveda imajo "v žepu" številne akademike, think-thanke in podporne skupine, zakaj potem združenja tipa OpenMedia.org, se sprašuje Lowery in odgovarja: "Ta pri ljudeh daje privid državljanskega gibanja, saj ta skupina ljudi navidezno ustvarja civilne družbe in državljanske kampanje zoper zakonodajo, ki seveda škodi njihovim podpornikom." Vendar svojo kampanjo ne gradijo na stiku z ljudmi, ampak z ustvarjanjem avtomatskih orodij, ki omogočajo posameznikom, da ponavljajoče z neželeno vsebino napadajo prek tvitov, emailov, avtomatskih klicev, avtomatiziranih faksov in celo avtomatiziranih pisem.
To so pred kratkim na svoji koži občutili evropski poslanci, ki so dobivali generično oblikovane oz. robotizirane tvite, pisma, klice, ipd. od "volilcev iz svojih okrožij oz. držav". Čeprav se je na koncu izkazalo, da so ti iz ZDA oz. od drugod po svetu, in ne iz EU. Najbolj "zanimivo" pa je to, da so bili poslanci "obdelani" sistematsko, saj so tvite, klice, pisma, itd. "od svojih volilcev" dobivali zgodaj zjutraj po bruseljskem času, ko "normalni evropski volilci" še spijo. "Tarče" so npr. prek tvitov nadlegovali na način, da so bili določen čas "pod udarom" poslanci določene države EU oz. določene poslanske skupine, nato so se "zaskrbljeni volilci" lotili poslancev druge države, oz. poslanske skupine. Seveda tu ne gre za spontanost državljanov, ampak avtomatizirane procese, je prepričan Lowery.
Kako je to mogoče, se je vprašal in našel odgovor. OpenMedia.org in podobne skupine, kot je npr. SaveYourInternet.eu, ustvarjajo robotizirane sisteme. Predvsem tu omenja orodja družbe NewMode, ki je komercialni podaljšek OpenMedia.org. Seveda vse skupaj financira in upravlja Google in z njim povezane skupine. Ta orodja omogočajo le "en klik" do klica, mejla, tvita, faxa. Vse avtomatizirano, vnaprej pripravljeno in sugerirano, seveda z negativno konotacijo za podporo Direktivi, ki bi končno uredila avtorske pravice na spletu v EU. V tak sistem se je lahko "evropski volivec" prijavil tudi z ameriško poštno kodo in poslal generično (avtomatizirano) sporočilo kateremukoli evropskemu poslancu. Seveda npr. OpenMedia.org ni preverjal izvora "volivca", saj je "vsak jezen protestnik dober protestnik". Na ta način je lahko samo en uporabnik interneta v zelo kratkem času enostavno stopil v stik s 20-40 "tarčami" oz. evropskimi poslanci.
Sistem je deloval, Google pa je to prek široke mreže svojih ljudi nadziral in omogočal. Zgodba z EU poslanci seveda ni prva, čeprav je naravnost neverjetno, če ne nelegalno, da je npr. kampanjo SaveYourInternet.eu vodil Googlov lobist v Bruslju. Tako so tehnološki giganti na podoben način med drugim minirali Trans-pacifiško partnerstvo (TTP) in sprejem ameriške zakonodaje o avtorskih pravicah, ki bi močno škodila monopolu tehnoloških podjetij. In še bi lahko naštevali, pravi Lowery.