AV ustvarjalci pozivajo k spoštovanju zakonodaje

Stanovska združenja s področja slovenske avdiovizualne ustvarjalnosti, Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF), Društvo slovenskih režiserjev in režiserk (DSR) in Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI), so v zadnjih dneh objavila javne pozive in izjave v zvezi z (ne)izvajanjem Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Zakonodaja namreč določa nadomestila za AV izvajalce pri javni uporabi avdiovizualnih del, česar pa slovenski kinematografi ne priznavajo. Društva opozarjajo na odgovornost kinematografov pri spoštovanju zakonodaje in pozivajo k enakovrednemu obravnavanju pravic vseh ustvarjalcev. Njihovi pozivi so skupna zahteva AV ustvarjalcev po pravičnosti, doslednosti in spoštovanju veljavne zakonodaje. Opozarjajo, da ne gre za nikakršen unikum, saj podobno ureditev poznajo v kar nekaj državah, pa tudi, da ta zakonska določila veljajo tako za uporabo slovenskih kot tujih del v slovenskih kinematografih.

Društvo slovenskega animiranega filma: Spoštovanje zakonodaje in odgovornost uporabnikov

V pismu, naslovljenem na poslance in predstavnike pristojnih ministrstev, predsednica DSAF Tina Smrekar poudarja pomen izvajanja Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), ki je leta 2022 vzpostavil temelje za nadomestila tudi za avdiovizualna dela. Društvo je zadovoljno s sprejeto zakonodajo, a hkrati opozarja, da do danes ta še vedno ni zaživela v praksi. Ključno sporočilo pisma je jasno: »Če nekdo z uporabo avtorskega dela ustvarja prihodek, mora del tega prihodka pripadati tudi ustvarjalcem.«

DSAF posebej izpostavlja vlogo kinematografov kot neposrednih zavezancev za nadomestila, skladno z zakonom, in zavrača prenašanje te odgovornosti na producente. Opozarjajo tudi na nerazumno prakso omejevanja in celo bojkota predvajanja slovenskih filmov in dodajajo, da zakon ne razlikuje med domačimi in tujimi ustvarjalci – nadomestila pripadajo vsem. Kot pozitiven primer navajajo tudi mednarodni uspeh slovenskega animiranega filma, ki je prepoznan in nagrajen v tujini, a domačim ustvarjalcem še vedno ne zagotavlja pravičnega povračila.

Društvo slovenskih režiserjev in režiserk: Opozorilo pred sistemsko razgradnjo

V javni izjavi, ki je dostopna na spletni strani DSR, društvo poudarja, da zakonodaja ne predvideva nikakršnega privilegiranega položaja, gre zgolj za ureditev pravičnih nadomestil, kot jih poznajo tudi v drugih evropskih državah.

Režiserji in režiserke poudarjajo, da se morajo uporabniki javno predvajanih del, torej tudi kinematografi, ravnati po zakonodaji, enako kot na področjih glasbe in literature. Opozarjajo, da gre za dolgo pričakovano ureditev in nujen korak k vzpostavitvi dostojanstvenega ustvarjalnega okolja. Društvo v izjavi odločno zahteva dosledno izvajanje zakona brez izjem ali izogibanj.

Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev: V bran profesionalnim ustvarjalcem

Tretje javno pismo, objavljeno na spletni strani DSI, trenutno problematiko obravnava z vidika igralske stroke. V zapisu opozarjajo, da zavračanje izvajanja zakona pomeni neposredno zanikanje pravic profesionalnih igralcev. Ustvarjalci avdiovizualnih del, med njimi tudi igralci, imajo zakonsko pravico do nadomestila za uporabo svojih del, ki ne more biti pogojeno z internimi razmerji med producenti in uporabniki.

DSI poudarja, da se v javnosti ustvarja napačna predstava, da gre za “novo dajatev”, medtem ko v resnici gre za uveljavljanje že obstoječih pravic: “V pismu jasno izražamo nasprotovanje trenutnemu bojkotu slovenskega filma in pozivamo k spoštovanju zakona ter sodelovanju z nami – igralkami in igralci, ki smo srce vsake filmske zgodbe.”

Vir: DASF, DSR in DSI