Število naročnikov raste, ustvarjalcem pa...

Število naročnikov storitev videa na zahtevo na globalni ravni se bo do konca letošnjega leta zaradi izbruha pandemije koronovariusa covid-19 povečalo na 949 milijonov, kar je dodatnih 47 milijonov naročnikov oz. pet odstotkov več od prvotnih (predkoronskih) napovedi za letos, ugotavlja Strategy Analytics, vodilno mednarodno podjetje na področju raziskave ravnanj potrošnikov. V prihodnjih petih letih se bo rast zaradi razvoja tehnologij, s tem pa tudi lažjega dostopa do vsebin, nadaljevala. Do konce leta 2025 naj bi globalno do videa na zahtevo imelo dostop že 1,43 milijarde uporabnikov.

Levji delež naročnikov, približno 65 odstotkov vseh, imata trenutno Kitajska in ZDA. Vendar bo njun delež do konca leta 2025 padel pod 55 odstotkov. Hitro rast bodo namreč beležili drugi trgi, med drugimi Evropa in jugovzhodna Azija. Število naročnikov se v zadnjih letih povečuje tudi v Sloveniji, čemur priča tudi vstop skoraj vseh največjih ponudnikov videa na zahtevo na slovenski trg.

Omenjena analiza kaže na dejstvo, ki ga avdiovizualni ustvarjalci in njihove organizacije poudarjamo že nekaj časa, in sicer da se uporaba vsebin vse bolj povečuje, kar pomeni tudi več prihodkov in dobička za ponudnike. Po raziskavi analitske hiše KPMG naročnik v povprečju za storitve videa na zahtevo mesečno odšteje 19,50 evra, kar pri milijardi naročnikov to pomeni skoraj 20 milijard evrov vsak mesec oz. 240 milijard evrov na leto.

Žal pa tem trendom ne sledijo prihodki avdiovizualnih ustvarjalcev, za kar so v EU odgovorne predvsem države članice. 26. marca je minilo leto dni od sprejema Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu v Evropskem parlamentu, večina držav članic pa se o implementaciji Direktive sploh še ni začela pogovarjati oz. so pogovori šele v začetni fazi.

V času pandemije koronavirusa covid-19 se je izkazalo, da je implementacija Direktive v nacionalne zakonodaje (skupaj z določbami o pravičnem in proporcionalnem nadomestilu) še kako nujna.

Milijoni uporabnikov zdaj, ko so v različnih oblikah izolacije ali karantene, dostopajo do vsebin prek spleta, kar pomeni še več uporabe avdiovizualnih del in še več prihodkov za platforme. Po drugi strani pa ustvarjalci zaradi omejitev, ki so jih uvedle praktično vse evropske države, ne morejo delati. Njihov materialni položaj se je zato še poslabšal. Če bi bila Direktiva že implementirana, bi avdiovizualni ustvarjalci prejemali pravično in proporcionalno nadomestilo in bi tako veliko lažje prebrodili trenutne razmere. Če zakonodajalcem morda pred letom ni bilo povsem jasno, zakaj si avdiovizualni ustvarjalci in njihove kolektivne organizacije prizadevajo za uzakonitev pravičnega in proporcionalnega nadomestila, jim je pandemija covid-19 zdaj dala odgovor.

Slovenski ustvarjalci so zaradi majhnosti slovenskega trga in omejenosti jezikovnega območja še v toliko bolj nezavidljivem položaju. Zato je AIPA pred dnevi na predsednika slovenske vlade Janeza Janšo naslovila pismo, v katerem ga poziva, da Slovenija čim prej implementira Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Navkljub povečani konzumaciji avdiovizualnih del na spletu tudi slovenski avdiovizualni ustvarjalci še vedno ne dobivajo nadomestil za uporabo njihovih del.

Zato se v teh težkih časih, ko ne morejo delati, srečujejo z večjimi finančnimi težavami, kot bi se, če bi imeli ustrezno urejeno pravno okolje. Večina slovenskih ustvarjalcev namreč nima redne zaposlitve in delo opravlja s statusom samostojnih podjetnikov oz. samozaposlenih v kulturi, zato jim tudi napori vlade glede oprostitve različnih prispevkov in izplačila minimalnih nadomestil - čeprav jih v AIPA pozdravljamo - ne bodo veliko pomagali. Bolje bi bilo, če bi lahko ustvarjalci dobivali nadomestila, ki jim bi morale pripadati zaradi same uporabe njihovih del in zaradi določb lani sprejete Direktive.