Javna sredstva so bila tudi v letu 2021 najpomembnejši finančni vir evropskih celovečernih filmov, saj prišlo je s tega naslova 26 odstotkov celotnega financiranja. Na drugo mesto se je leta 2021 prvič uvrstilo financiranje z naslova finančnih spodbud, kamor so vštete davčne olajšave, nepovratna sredstva, povračila stroškov, subvencije in različne podpore. S tega vira je bilo financirano 21 odstotkov vseh filmov, kaže najnovejša raziskava Evropskega avdiovizualnega observatorija o financiranju evropskih filmov v letu 2021. V raziskavo je bilo zajetih 448 filmov iz 35 držav (države EU, BiH, Gruzija, Islandija, Črna gora, Severna Makedonija, Švica in Velika Britanija). Leta 2021 je bilo sicer število novih produkcij zaradi pandemije covid-19 precej nižje od dolgoletnega povprečja.
V raziskavo Evropskega avdiovizualnega observatorija o financiranju evropskih filmov v letu 2021 je bilo zajetih 448 filmov iz 35 držav (države EU, BiH, Gruzija, Islandija, Črna gora, Severna Makedonija, Švica in Velika Britanija). Leta 2021 je bilo sicer število novih produkcij zaradi pandemije covid-19 precej nižje od dolgoletnega povprečja. Raziskava tudi navaja, da je evropski film v povprečju v letu 2021 razpolagal z 2,97 milijona evrov, srednja vrednost pa je znašala 2,12 milijona evrov. Filmi, ki so 100-odstotno nastali v določeni državi, so imeli v povprečju proračune v višini 2,65 milijona evrov, mednarodne koprodukcije pa 3,76 milijona evrov. Srednja vrednost proračunov je za nacionalne filme znašala 1,84 milijona evrov in za koprodukcije 2,44 milijona evrov. Skupen proračun filmov, zajetih v raziskavi, od katerih je bilo 321 nacionalnih in 127 koprodukcijskih, je znašal 1,32 milijarde evrov.
Nemški, britanski in francoski filmi z največ sredstev
Proračune, višje od treh milijonov evrov, so imeli leta 2021 nemški, britanski in francoski filmi. Srednja vrednost proračuna nemškega filma je znašala 3,8 milijona evrov, britanskega 3,5 milijona evrov, francoskega pa 3,09 milijona evrov. Proračune med milijonom in tremi milijoni evrov so imeli filmi iz Avstrije (2,92 milijona evrov), Norveške (2,49 milijona evrov), Švice (2,45 milijona evrov), Švedske (2,29 milijona evrov), Danske (2,28 milijona evrov), Nizozemske (1,99 milijona evrov), Belgije (1,92 milijona evrov), Italije (1,86 milijona evrov), Madžarske (1,73 milijona evrov), Luksemburga (1,66 milijona evrov), Finske (1,63 milijona evrov) in Irske (1,34 milijona evrov. Proračun od 600.000 evrov do milijona so imeli filmi iz Češke (940.000 evrov), Cipra (880.000 evrov), Latvije (700.000 evrov), Portugalske (650.000 evrov), Litve (620.000 evrov) Hrvaške (610.000 evrov) in Bolgarije (600.000 evrov). Podatkov za Slovenijo v raziskavi ni, se pa slovenski film po proračunu zagotovo uvršča na sam rep lestvice.
Javno financiranje in finančne spodbude prispevata skoraj polovico celotnega financiranja
Kot v raziskavi ugotavlja observatorij, sta javno financiranje in financiranje z naslova finančnih spodbud skupaj prispevala 47 odstotkov celotnega financiranja oz. skoraj 619 milijonov evrov. Sledijo investicije producentov, v katere niso vštete televizije (18 odstotkov oz. 243 milijonov evrov), investicije televizijskih programov (17 odstotkov oz. 222,5 milijona evrov) in investicije z naslova predprodaje filmskih licenc (13 odstotkov oz. 177,5 milijona evrov). Preostalo odpade na financiranje iz drugih virov, kot sta med drugim zasebni kapital in dolžniško financiranje. Njihov delež v skupnem financiranju znaša okroglih pet odstotkov.
Javno financiranje slovenskega filma je izredno nizko
V AIPA nas tudi tokratni izsledki raziskave ne presenečajo, saj je že dolgo znano, da države, ki namenjajo več denarja za film oz. avdiovizualno industrijo, beležijo boljše rezultate. Tu gre za večji izvoz avdiovizualnih del, višjo dodano vrednost in večje multiplikativne učinke na celotno gospodarstvo. "Slovenija tudi v novi v raziskavi ni zajeta, vendar se razmere od zadnje niso izboljšale. Slovenija namreč po višini javnega financiranja zaostaja praktično za vsemi državami srednje Evrope, pa tudi za večino držav bivše Jugoslavije. Da bi se razmere izboljšale, je nujno, da država sprejme več ukrepov. Med ključnimi je sprememba zakonodaje na avdiovizualnem področju, in sicer na način, da bi povečala usklajevanje na odločevalski in upravljavski ravni, s čimer bi zagotovili ustrezne podporne sisteme," poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.
Predlogi za razvoj industrije so že podani, na potezi je država
Med nujnimi ukrepi je tudi takojšnja uvedba obveznega neposrednega investiranja (npr. s strani spletnih platform), pa tudi implementacija predlogov, ki jih predvideva Načrt razvoja avdiovizualne industrije do leta 2030. "Načrt, ki smo ga deležniki v AV sektorju predstavili lani, kaže, da avdiovizualna industrija pozitivno učinkuje na druge panoge. Če želimo, da bo panoga še bolje delovala, je ključno tudi zvišanje financiranja s strani države, pa tudi ureditev zakonodaje, ki bo uvedla obvezne naložbe za spletne platforme. To je uvedla že večina evropskih držav, omenjena sredstva pa pomagajo pri razvoju nacionalne filmske industrije. Na ta način pomagajo pri ustvarjanju novih vsebin, povečanju števila delovnih mest, večji dodani vrednosti in nenazadnje pri novih prilivih v davčno blagajno," je izpostavila predsednica Društva filmskih producentov in producentk Slovenije Petra Vidmar.