Evropske članice OECD pripravljene na obdavčitev spletnih velikanov

Več let je že znano, da obstoječi globalni sistem obdavčevanja ne sledi tehnološkemu razvoju in digitalizaciji svetovnega gospodarstva. To se najbolje kaže na področju obdavčevanja spletnih tehnoloških velikanov, ki dobičke ustvarjajo po celem svetu, davke pa plačujejo le v ZDA ali kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo. Po sedanji ureditvi večina tehnoloških podjetij namreč davek davek na dobiček plačuje v državah, kjer je produkcija avdiovizualnih, glasbenih in drugih del nastala, ne pa tam, kjer so končni uporabniki teh del. Zaradi omenjenih anomalij so države Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), katere članica je tudi Slovenija, začele pogajanja. Z njimi želijo na ravni organizacije urediti sistem na način, da bi tehnološka podjetja plačevala davke v državah, kjer so ustvarila prihodke oz. kjer so končni uporabniki.

Ker je večina svetovnih tehnoloških velikanov iz ZDA, jim je ameriška vlada seveda stopila v bran in "začasno" odkorakala iz pogajanj. Številne države so zato napovedale, da bodo v primeru, če se ZDA ne vrnejo za pogajalsko mizo, na svojo pest uvedle digitalne davke. Podobno je napovedal tudi Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, ki je izrazil upanje, da gre res le za začasno ustavitev pogajanj, ne pa dokončno. "Če pa dogovor ne bo mogoč, bo EU samostojno ukrepala," je dejal pred tedni (več o tem na tej povezavi).

Kljub zastoju pri pogajanjih, pa predstavniki OECD še vedno upajo, da bodo dogovor dosegli do konca letošnjega leta. Vendar pa se je v zadnjem času več držav odločilo za enostranske ukrepe. Kot ugotavljajo v ameriški davčni fundacija Tax Foundation, ki velja za vodilno neodvisno davčno institucijo v ZDA, je približno polovica vseh evropskih držav OECD že napovedala, pripravila predlog zakona oz. celo že uvedla davek na digitalne storitve.

Do konca junija so davek na digitalne storitve v svojo zakonodajo tako že implementirale Avstrija, Francija, Madžarska, Italija, Poljska, Turčija in Velika Britanija. Belgija, Češka, Slovaška in Španija že pripravljajo ustrezno zakonodajo, medtem ko so Latvija, Norveška in Slovenija zaenkrat samo napovedale uvedbo davka.

Zakonske ureditve po omenjenih državah so zelo različne. Tako npr. Avstrija uveljavlja petodstotni davek na oglaševanje na spletu za vsa tehnološka podjetja, ki globalno z digitalnimi dejavnostmi na leto ustvarijo več kot 750 milijonov evrov prihodkov, v Avstriji pa več kot 25 milijonov evrov. Italija je uvedla triodstotni davek na uporabo digitalnih vmesnikov in posredovanje različnih podatkov za vsa tehnološka podjetja, ki globalno ustvarijo več kot 750 milijonov evrov prihodkov in 5,5 milijona evrov lokalno. Poljska je uvedla 1,5-odstotni davek za spletne platforme, ki ponujajo avdiovizualna dela.

Aktivno digitalni davek pobirata še Turčija in Velika Britanija. Turčija je uvedla 7,5-odstotni davek na oglaševanje na spletu, prodajo vsebin in plačljive storitve na družbenih omrežjih, Velika Britanija pa dvoodstotnega na platforme socialnih omrežij in iskalnike na spletu. Turki so mejo za plačilo davka postavili pri globalnih prihodkih v višini 750 milijonov evrov in 3,4 milijona evrov v Turčiji, Britanci pa pri 556 milijonov evrov globalno in 27,8 milijona evrov na Otoku.

Francija je med prvimi v EU uvedla digitalni davek v svoj pravni red, vendar so uveljavljanje preložili do konca letošnjega leta. Po predlogu bo Francija s tremi odstotki obdavčila vsa tehnološka podjetja, ki v svetu z digitalnimi dejavnostmi na leto ustvarijo več kot 750 milijonov evrov prihodkov, v Franciji pa več kot 25 milijonov evrov. Pobiranje digitalnega davka so do dogovora v okviru OECD oz. do vsaj konca letošnjega leta zamaknili tudi v Belgiji, na Češkem in na Madžarskem. Belgija je v predlogu zakona napovedala triodstotni davek na prodajo zbranih podatkov, in sicer za vsa tehnološka podjetja z globalnim prometom nad 750 milijonov evrov in petimi milijoni evrov v Belgiji. Češki predlog predvideva petodstotno obdavčitev uporabe digitalnih vmesnikov in posredovanje različnih podatkov za vsa tehnološka podjetja z globalnim prometom v višini 750 milijonov evrov in več kot 3,4 milijona evrov na Češkem. Madžarska je uzakonila 7,5-odstotni davek na oglaševanje na spletu, in sicer za vsa podjetja, ki presegajo 300.000 evrov prometa, vendar je do konca leta 2022 davčno stopnjo znižala na nič.

Slovenija, Latvija, Slovaška, Španija in Norveška so davek bodisi napovedale bodisi pripravile predloge, vendar ti še niso dobili odobritve v parlamentih.

V AIPA smo večkrat poudarili, da mora biti zakonodaja enaka za vse, tudi za velike spletne platforme. To je še toliko bolj pomembno v času pandemije koronavirusa, ko se je pokazalo, da so spletne platforme (zaradi različnih omejitev) beležile najboljše poslovne rezultate v zgodovini. Medtem pa je globalni kulturni in kreativni sektor zaradi pandemije eden najbolj prizadetih gospodarskih sektorjev na svetu, saj umetniki ne morejo delati. S tem se je njihov finančni in socialni položaj močno poslabšal, kar pomeni, da so številni prisiljeni opustiti ustvarjanje. Zato številni ustvarjalci in njihove organizacije v EU in drugod po svetu (upravičeno) pozivajo k pravični delitvi ustvarjenih prihodkov, saj brez del ustvarjalcev ne bi bilo niti prihodkov platform. Zato pozivamo tudi vse slovenske odločevalce, da se Slovenija pridruži državam, ki z ustrezno zakonodajo velike spletne platforme prisilijo, da davke plačajo tam, kjer ustvarjajo prihodke. S tem bi Slovenija (in tudi slovenski ustvarjalci) upravičeno dobili kakšen nujno potreben evro, ki gre zdaj v druge države.