Evropski trg pretočnih vsebin in televizijskih programov za otroke zvečine v rokah ZDA, davkov Sloveniji ne plačuje nihče

Datum objave: 09.08.2023

Evropski avdiovizualni observatorij* v najnovejši raziskavi o avdiovizualnih medijskih storitvah v Evropi ugotavlja, da je kar 39 odstotkov platform naročniškega videa na zahtevo, 33 odstotkov plačljive televizije in 18 odstotkov televizijskih kanalov v Evropi (brez lokalnih televizij) v lasti v lasti podjetij iz ZDA. Še večji delež, kar 48 odstotkov, imajo ameriška podjetja na področju televizijskih programov za otroke. S svojimi poslovnimi modeli obidejo nacionalne trge in davčne obveznosti povečini poravnavajo izven Evrope. Tako je tudi slovenska državna blagajna prikrajšana za znatno vsoto davščin, saj velike digitalne multinacionalke v Sloveniji letno ustvarijo več deset milijonov evrov prometa.

V Evropi deluje 12.664 ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, od katerih je 75 odstotkov televizijskih kanalov, 25 % pa je različnih spletnih platform videa na zahtevo in platform za deljenje videoposnetkov. Glede na lastništvo je evropski avdiovizualni trg razdeljen na javne televizijske hiše in zasebni sektor. Slednji je prevladujoč na področju kabelske in satelitske televizije ter videa na zahtevo. Večina neevropskih podjetij s področja avdiovizualne industrije pa prihaja iz ZDA.

Prevlada nad evropskimi podjetji

Kot ugotavljajo v observatoriju, imajo podjetja iz ZDA, poleg uvodoma omenjenih, prevladujoč položaj tudi na področju naročniškega videa na zahtevo (SVOD), kjer je 59 odstotkov platform v rokah podjetij iz ZDA. Med vodilnimi podjetji za televizijski programe za otroke so Nickelodeon, Disney Channel, Cartoon Network in JimJam, na področju SVOD pa prevladujejo ameriška podjetja Netflix, Disney+, Amazon Prime in HBO Max. "Neevropska podjetja so dosegla močan položaj na evropskem avdiovizualnem trgu, saj ima eno od petih največjih TV skupin in več kot tretjina največjih platform videa na zahtevo neevropsko matično podjetje. Poleg tega so podjetja iz ZDA dosegla največji obseg delovanja na evropskem trgu, saj je npr. družba Disney navzoča kar na 44 evropskih TV trgih," poudarjajo v observatoriju.

Različni pristopi poslovnega delovanja

Raziskava tudi ugotavlja, da podjetja, ki delujejo na ravni celotne Evrope, izberejo različne strategije za ustanavljanje centrov. Netflix npr. uporablja centralizirano strategijo, saj celotno Evropo pokrivajo iz ene države, Vivendi uporablja t. i. večdržavno strategijo, pri kateri manjše število držav služi kot osnova za ciljanje različnih nacionalnih trgov. AT&T, ki je lastnica HBO Max, uporablja decentralizirano strategijo, pri čemer njihov sistem temelji na večjem številu centrov, iz katerih ponujajo usluge različnim evropskim trgom.

Enaka pravila za vse

V AIPI pozdravljamo razvoj evropskega avdiovizualnega trga z velikim številom igralcev, kar povečuje konkurenco in tudi spodbuja uporabo evropskih del: »Opozarjamo pa, da morajo biti pravila igre enaka za vse, tudi za spletne platforme, ki poslujejo in ustvarjajo promet ter dobiček na nacionalnih trgih,« opozarja direktor AIPE Gregor Štibernik in izpostavlja, da ta podjetja davčne obveznosti poravnavajo le v ZDA ali na kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo, ustvarjalcem pa v večjem delu Evrope ne plačujejo praktično ničesar za uporabo,

Tudi Slovenija brez pobranih davkov

»Izredno pomemben je tudi davčni vidik, saj platforme v Sloveniji ne plačajo praktično nič davkov od prihodkov. Velike digitalne multinacionalke v Sloveniji letno ustvarijo več deset milijonov evrov prometa in če bi prihodke obdavčili, bi se v državno blagajno lahko letno nateklo več milijonov evrov, ki bi jih lahko namenili tudi razvoju slovenske avdiovizualne industrije,« izpostavlja Gregor Štibernik.

Je korak naprej mogoč?

Obdavčitev platform je pobuda, ki se je začela v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropski komisiji, a je nekoliko zastala. Nekatere države so se zato odločile za samostojne korake in platformam naložile davčne obveznosti. »Če bi se za to odločila tudi Slovenija, bi slovenski proračun in tudi slovenski ustvarjalci upravičeno dobili kakšen nujno potreben evro, ki gre zdaj v tujino,« pojasnjuje direktor AIPE Gregor Štibernik in povzema: »Zgubljamo torej dvakrat, saj gre denar od davkov mimo nas, prav tako pa trpi tudi uporaba slovenščine, saj nekatere velike spletne platforme ne zagotavljajo slovenskih podnapisov,«.

*V raziskavo Evropskega avdiovizualnega observatorija so zajete vse države EU, pa tudi Albanija, Armenija, BiH, Gruzija, Islandija, Lihtenštajn, Črna gora, Severna Makedonija, Moldavija, Norveška, Srbija, Švica, Turčija, Velika Britanija in Ukrajina.

[ {image : "/media/uploads/animation/z_QO4GQn5F.jpg", title : "Legenda o zlatorogu;Režija: Lea Vučko;Octopics (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/kKPlQ2lSPX.jpg", title : "Vesolje med nami;Režija: Rahela Jagrič Pirc;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/D6Da8_YOtQmFP.jpg", title : "Inventura;Režija: Darko Sinko;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/7RMyTbu7gjT.jpg", title : "Beli bojevnik v črni obleki;Režija: Maja Weiss;Bela film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/RSlwCIYpgC.jpg", title : "Jezdeca;Režija: Dominik Mencej;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/2byxsgm50sn5oV0.jpg", title : "Tako se je končalo poletje;Režija: Matjaž Ivanišin;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/s22spefONAhEjuW.jpg", title : "Kapa;Režija: Slobodan Maksimović;Senca Studio (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/srBBcMxyri.jpg", title : "Žica;Režija: Tiha Gudac;OFF World/URGH! (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/xpqzvvLR9Oku.jpg", title : "Zgodovina ljubezni;Režija: Sonja Prosenc;Monoo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/CDIYMZmwKn.jpg", title : "Orkester;Režija: Matevž Luzar;Gustav Film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/8RlFNuWJflATX.jpg", title : "LGBT_SLO_1984;Režija: Boris Petkovič;Zavod Kineki (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/Dkl6TTjNIMYJb.jpg", title : "Iskre v času;Režija: Jurij Gruden;Senca Studio (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/1oIrrLJYgJSckX.jpg", title : "Zastoj;Režija: Vinko Moderndörfer;Forum Ljubljana (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/qW_vixhBTuLKJ.jpg", title : "Nekoč so bili ljudje (2021);Režija: Goran Vojnović;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/5nNIF95NJEvL.jpg", title : "Ne pozabi dihati;Režija: Martin Turk;Bela film (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/k1adCnn3PHaO.jpg", title : "Jaz sem Frenk;Režija: Metod Pevec;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/72nTb3FJr3G7C.jpg", title : "Polsestra;Režija: Damjan Kozole;Vertigo (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/MLr5935I2Cwh.jpg", title : "Prasica, slabšaln izraz za žensko;Režija: Tijana Zinajić;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/IcCMwWabbDDF9.jpg", title : "A ti mene vidiš?;Režija: Jan Cvitkovič;Zavod Solsticij (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/HW2NqBQGAZfRi.jpg", title : "Odpuščanje;Režija: Marija Zidar;Vertigo (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/2HMTZwXpJHqd.jpg", title : "Spacapufi;Režija: Jaka Ivanc;Strup produkcija (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/aF3ZJBnTLCEq5XH.jpg", title : "Septembrska klasa;Režija: Igor Šterk;A.A.C. Productions (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/uxJrm9pWck.jpg", title : "Verschwinden / Izginjanje;Režija: Andrina Mračnikar;Vertigo (2022)" }, ]