Potem, ko smo bili v zadnjih tednih priča številnim pozivom institucijam EU, da pri sprejemanju nove evropske zakonodaje o avtorskih pravicah ne smejo pozabiti na pravice avdiovizualnih ustvarjalcev do pravičnega nadomestila z naslova uporabe njihovih del na spletu, je to očitno obrodilo sadove.
Podpredsednik Evropske komisije in evropski komisar za enotni digitalni trg Andrus Ansip je pred dnevi na konferenci Meet the Authors v Bruslju dejal, da morajo biti ustvarjalci ustrezno priznani in nagrajeni. Omenjena izjava je toliko bolj pomembna, saj je do nje prišlo pred odločanjem Odbora Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI) in kasneje Evropskega parlamenta o dopolnilih združenj avdiovizualnih ustvarjalcev, s katerimi bi ščitili pravice ustvarjalcev. V prvi vrsti gre za pravično nadomestilo avtorjem.
Ansip je na srečanju pred številnimi evropskimi odločevalci, avtorji, predstavniki držav EU in drugimi gosti dejal, da sodita kultura in kreativna industrija med najpomembnejša evropska bogastva. Evropska kreativna in kulturna industrija sta vodilni v svetu in pomembna ambasadorja evropske kakovosti, odličnosti in podjetnosti. Omenjeni panogi sta eden največjih delodajalcev v EU, saj zaposlujeta skoraj tri odstotke Evropejcev in ustvarita kar štiri odstotke bruto domačega proizvoda Unije. Njun socialno-politični pomen pa je ogromen.
V svojem govoru je poudaril, da se v komisiji zavedajo težav, s katerimi se srečujejo ustvarjalci na področju financiranja svojih del, izziv pomeni tudi t.i. "value gap", nespoštovanje avtorskih pravic s strani spletnih platform in seveda neustreznih nadomestil ustvarjalcem. Kot je dejal, bo Evropska komisija sprejela rešitve, ki bodo ustrezno priznavale in nagrajevale delo ustvarjalcev in pravično porazdelile prihodke, ki jih deležniki v verigi ustvarijo na račun del ustvarjalcev. Položaj, ko slednji dobijo nič ali v najboljšem primeru malo, je nepravičen in nevzdržen, saj s tem tvegamo, da bo v Evropi manj kreativnega dela, manj raznolikosti in manj kvalitete.
Rešitev za nastale razmere so zakonske rešitve, ki povečujejo transparentnost, da bo lahko sleherni ustvarjalec vsak trenutek lahko vedel, koliko njegovih del je bilo uporabljenih na spletu in koliko je s tem zaslužil. Če bodo ustvarjalci ustrezno zaslužili in poznali pravila igre, bodo dopuščali večjo uporabo svojih del na spletu, kar na koncu pomeni kulturno bogatitev in več izbire za uporabnike.
Ansip je izpostavil glavne cilje reforme avtorskih pravic, ki jo pripravlja Evropska komisija. Ti so: trg avtorskih pravic, ki deluje bolje, izboljšanje konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih industrij v digitalnem okolju, širitev kulturnih vsebin na spletu, izboljšanje možnosti za ustvarjalce in jasna pravila za vse, ki sodelujejo v spletnem trgu vsebin.
Tudi Evropsko združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA) ter Evropsko združenje filmskih režiserjev (FERA), katerega članica je tudi AIPA, ter Združenje evropskih scenaristov (FSE) so že aprila pripravili dopolnila k predlogu zakona, s katerimi želijo prepričati evropske zakonodajalce, da bi ti sprejeli zakonodajo, ki bi v resnici ščitila pravice ustvarjalcev.
Več si lahko preberete na naši spletni strani.
Gre za t.i. zahtevo za uzakonitev neodpovedljivosti pravici do nadomestila, in sicer na način:
1. Države članice zagotovijo, da avdiovizualni avtor, kadar je prenesel svojo pravico do dajanja na voljo javnosti na producenta, obdrži pravico do pravičnega nadomestila.
2. Pravica avtorja do pravičnega nadomestila za dajanje njegovih del na voljo javnosti je neodtujljiva in neodpovedljiva.
3. Upravljanje te pravice do pravičnega nadomestila se zaupa kolektivnim organizacijam, ki predstavljajo avdiovizualne avtorje, razen, če je avtorjem na podlagi drugih kolektivnih sporazumov, vključno s prostovoljnimi sporazumi za kolektivno upravljanje, že zagotovljeno nadomestilo za to pravico.
4. Kolektivne organizacije avtorjev bodo zbirale nadomestila od ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, ki dajejo avdiovizualna dela na voljo javnosti.
AIPA pozdravlja spodbudne beseda Ansipa, nekdanjega premiera Estonije, države, ki je že sprejela zakonodajo, s katero omogoča ustvarjalcem pravično nadomestilo. Vendar pa kot članica SAA in FERA ter v tesnem sodelovanju s FSE podpira napore omenjenih organizacij, saj lahko le z omenjenimi dopolnili pridemo do pravičnih nadomestil za avdiovizualne ustvarjalce. S tem pa ohranjamo njihovo nadaljnje delo ter razvoj evropske in slovenske kulture, kar je v primeru Slovenije glede na velikost in jezikovno omejenost izrednega pomena.