Obvezno poročanje spletnih platform?

Odbor britanskega parlamenta za digitalno družbo, kulturo in medije je sklenil, da bi morale spletne platforme, ki ponujajo video na zahtevo, britanskim javnim televizijam in nacionalnemu regulatorju trga (Ofcom) redno poročati o uporabi del javnih televizijskih hiš. Kot so pred dnevi na seji, ki je bila namenjena prihodnosti britanske javne televizije, sklenili člani odbora, bi država to obveznost morala uzakoniti. "Lastniki del morajo vedeti, koliko gledalcev si je določeno oddajo ogledalo oz. kakšen je njen doseg," so poudarili na seji odbora.

Člani odbora so državi tudi priporočili, da v zakonu predvidi obveznost označevanja vsebin britanskega izvora na spletnih platformah. To pomeni, da bi morale vse spletne platforme na vidnem mestu označiti, da gre za britanske vsebine in vključiti logotip lastnika teh vsebin. Nekatere spletne platforme to že počnejo, vendar ne vse in zato bi morali to določiti zakonsko, so ocenili.

Spletni ponudniki imajo v svojih katalogih številna dela, ki so jih ustvarili v britanskih javnih televizijskih hišah, kot so BBC, ITV, Channel 4 in Channel 5. Največja igralca na trgu, Netflix in Amazon, tu prednjačita. V Ofcomu ocenjujejo, da ima samo Netflix v svojih katalogih za 1276 ur del, ki so jih ustvarile britanske javne televizijske hiše. Razlog za to pa je, da predvsem mlajša generacija te oddaje raje gleda na spletnih platformah (prek tablic in telefonov) kot na TV.

"Ne verjamemo, da bi bilo poročanje o uporabi del javnih televizijskih hiš komercialno občutljivo za platforme," so še poudarili parlamentarci. S tem so se odzvali na trditve predstavnikov Netflixa, ki so prepričani, da bi poročanje lahko razkrilo tudi nekatere druge, poslovno občutljive, informacije. "Spletne platforme so pomembno t.i. drugo okno za vsebine javnih televizijskih hiš, vendar brez informacij o uporabi teh del ni možno določiti dosega teh vsebin," so izpostavili v odboru. Stališče odbora je skladno z nastopi vidnih britanskih predstavnikov, ki so se zavzeli za jasna pravila igre na trgu spletnih platform. Med drugimi je to pred meseci izpostavila tudi britanska ministrica za kulturo Caroline Dinenage.

Tudi v AIPA poudarjamo, da mora biti zakonodaja enaka za vse, ki poslujejo in ustvarjajo promet (in dobiček) na nacionalnih trgih. To mora veljati za vse brez izjeme, tudi za velike spletne platforme, ki davčne obveznosti poravnavajo le v ZDA ali pa kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo, ustvarjalcem pa ne plačujejo praktično ničesar za uporabo del. Zato znova pozivamo, da Slovenija čim prej implementira predlani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu skupaj s členom, ki predvideva pravično in proporcionalno nadomestilo za uporabo del na spletu. Ključen del Direktive so tudi mehanizmi, ki omogočajo zbiranje tega nadomestila, med drugimi tudi poročanje o uporabi del.

Jasna pravila igre in pravično nadomestilo za uporabo del je toliko bolj ključno v zdajšnjih razmerah, ko je evropski (in tudi slovenski) kulturno-ustvarjalni sektor zaradi pandemije covid-19 praktično obstal, medtem ko spletne platforme beležijo najboljše poslovne rezultate v zgodovini. V razmislek izpostavljamo naslednjo anomalijo; če morajo multipleksi v Kranju, Ljubljani, Mariboru in drugje plačevati dajatve (ob tem pa npr. še zagotoviti slovenske podnapise za filme), zakaj potem tega ni treba plačevati platformam, med katerimi le redke izjeme spoštujejo zakonodajo in filme ustrezno opremijo s podnapisi.

Izredno pomemben je tudi davčni vidik, saj platforme v Sloveniji ne plačajo praktično nič davkov. Velike digitalne multinacionalke po podatkih FURS v Sloveniji letno ustvarijo okoli 100 milijonov evrov prometa. Če bi prihodke obdavčili, bi se v državno blagajno lahko letno nateklo do 10 milijonov evrov. Gre za pobudo, ki se je začela v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropski komisiji. S tem bi slovenski proračun in tudi slovenski ustvarjalci upravičeno dobili kakšen nujno potreben evro, ki gre zdaj v tujino.

Zgubljamo torej dvakrat, saj gre denar od davkov in nadomestil mimo nas, prav tako pa trpi tudi uporaba slovenščine.