Pravica do nadomestila je ključ do nadaljnjega razvoja evropske kreativnosti

Če želijo države članice Evropske unije spodbuditi kreativnost in ustvarjanje novih generacij avtorjev, bi morale v prihodnjih mesecih narediti dva izjemno pomembna koraka. Prvi je, da v svoj pravni red implementirajo lani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, skupaj z 18. členom, ki omogoča uvedbo pravičnega nadomestila za uporabo del na spletu. Drugi korak pa je uzakonitev neodpovedljive in neodtujljive pravice do nadomestila za avdiovizualne ustvarjalce, ki bi veljala po prenosu ekskluzivnih pravic na producenta. Države članice bi morale tudi zakonsko določiti, da omenjeno nadomestilo plačujejo spletne platforme, ki ponujajo dela ustvarjalcev, pravica pa bi morala biti upravljana kolektivno. Z omenjenima korakoma bi sedanji in bodoči ustvarjalci tudi v resnici dobili pravično nadomestilo z naslova uporabe njihovih del na spletu, s čimer bi lažje in še bolje ustvarjali, je bila rdeča nit prvega v seriji posvetov z avdiovizualnimi ustvarjalci, odločevalci in strokovnjaki, ki jih pripravlja Evropsko združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA).

Celotna EU bi morala končno, tudi zaradi posledic pandemije covid-19, postaviti pravična pravila igre med avdiovizualnimi ustvarjalci in spletnimi platformami. Poleg tega bi se morali odpovedati tudi dosedanji praksi, ko producenti za enkratno plačilo dobijo vse pravice na avdiovizualnih delih. Sistem za popravo pogodb in morebitno kolektivno upravljanje je dobrodošla novost, vendar ne prinaša zagotovila, da bodo lahko evropski ustvarjalci dejansko dobili nadomestilo. Zato je uzakonitev neodpovedljive in neodtujljive pravice do nadomestila edina rešitev, ki bi kolektivnim organizacijam omogočila, da se enakopravno pogajajo z največjimi svetovnimi ponudniki videa na zahtevo, so se strinjali sogovorniki posveta. Na njem so sodelovali nekdanja evropska poslanka Helga Trüpel, evropski poslanec in igralec Alexis Georgoulis, predstavnica španskega ministrstva za kulturo Adriana Moscoso del Prado in predstavnik nizozemske kolektivne organizacije Lira Jochem Donker. Posvet se je začel s pričevanji filmskih ustvarjalcev, med katerimi je bila tudi slovenska režiserka in scenaristka Urša Menart.

Menartova, predsednica Društva slovenskih režiserjev, je med drugim predstavila trenutne razmere v Sloveniji. Kot je dejala, je zaradi pandemije izredno težko najti partnerje za kooprodukcijo, zato pričakuje precejšnje zamude pri nadaljnjih projektih. Poleg tega je v Sloveniji razmere dodatno zaostrila vlada, ki je zaustavila financiranje filmskih projektov. "Ne gre za prvo zaustavitev financiranja, ki smo ji bila priča v Sloveniji. So pa posledice precej hujše, saj se je zaradi zdravstvene krize ustavilo tudi komercialno delo. Zato je nemogoče pričakovati, da bodo filmski ustvarjalci v teh razmerah preživeli," je poudarila Menartova. Dodala je, da se v društvu bojijo, da bi tako številni avdiovizualni ustvarjalci pričeli opuščati svoj poklic.

Dotaknila se je tudi spletnih platform, ki v času različnih omejitev beležijo rekordne rezultate. "Številna dela slovenskih filmskih ustvarjalcev so na VOD platformah, vendar ti od tega nimajo nič, tako kot nimajo nič od tega številni kolegi po Evropi," je dejala. S tem sta se strinjala tudi Julie Bertuccelli iz Francije in Roger Michell iz Velike Britanije.

Trüpelova je predstavila pretekle napore Evropskega parlamenta, zaradi katerih je Evropska komisija v predlog Direktive uvrstila 18. člen, ki omogoča uvedbo pravičnega nadomestila za uporabo del na spletu. Kot je dejala, je bil glede 18. člena dosežen kompromis, da se odločitev o njegovi implementaciji prepusti posameznim državam članicam. To je potrdil Georgoulis, ki je ob tem predstavil postopek sprejemanja Direktive v Evropskem parlamentu in zavezanost parlamenta za nadzor njene implementacije. Podrobneje se je ustavil pri načrtu dela Skupine prijateljstva kulturnih ustvarjalcev (CCFG), ki pomaga avtorjem pri izboljšanju delovnih razmer, uveljavljanju socialnih pravic in svetuje glede odkupa pogodb.

Predstavnica španskega kulturnega ministrstva del Prado je predstavila španski primer dobre prakse na področju nadomestil. Kot je dejala, ta deluje že več let, in sicer brez negativnih posledic na trgu. Nadomestila zbirata kolektivni organizaciji AISGE in AIE, plačujejo pa jih televizijske hiše, kabelski operaterji in platforme videa na zahtevo. Glavni pravnik nizozemske kolektivne organizacije Lira Jochem Donker je pojasnil pravno pot, ki so jo avdiovizualni ustvarjalci prehodili, da so dobili pravico do nadomestila za kabelsko retransmisijo. Ob tem je potegnil vzporednice s trenutnimi razmerami in širitvijo pravice do nadomestila na splet oz. video na zahtevo.

V AIPA, ki je polnopravna članica SAA, podpiramo napore združenja in vseh drugih organizacij v boju za pravice ustvarjalcev za uzakonitev pravičnega nadomestila na ravni celotne EU. Ker tega nadomestila ni, se praktično vsi domači avdiovizualni ustvarjalci v zadnjih mesecih srečujejo še z večjimi finančnimi težavami kot prej. To je v primeru Slovenije še toliko bolj pereče, saj večina ustvarjalcev nima redne zaposlitve in delo opravlja s statusom samostojnega podjetnika oz. samozaposlenega v kulturi. Z zaustavitvijo financiranja filmskih projektov se je položaj avdiovizualnih ustvarjalcev in celotne panoge še bolj otežil, kot bi se sicer.

Kot smo že večkrat poudarili, le s pravičnimi nadomestili za avdiovizualne ustvarjalce ohranjamo njihovo nadaljnje delo ter razvoj evropske in slovenske kulture.