Spletne platforme v primežu EU
Datum objave: 29.01.2018
Evropska komisija od spletnih platform zahteva, da na področju preprečevanja objav nelegalnih vsebin aktivneje sodelujejo s policijo, poleg tega pa zahteva tudi hitrejše ukrepanje oz. umik spornih vsebin.
Kot je po za javnost zaprtem sestanku med šestimi evropskimi komisarji in predstavniki več kot 20 največjih internetskih podjetij oz. svetovnih spletnih platform povedal Evropski komisar za notranje zadeve, migracije in državljanstvo Dimitris Avramopoulos, bi po mnenju komisije morale spletne platforme nelegalne vsebine najkasneje umakniti v roku ure ali dveh. Informacije o umaknjenih vsebinah pa bi morali predstavniki spletnih platform deliti z organi pregona, in sicer kot dokaz pri preiskavah.
Komisija v tem primeru med nelegalne vsebine v prvi vrsti uvršča tiste, ki spodbujajo sovraštvo, nasilje in terorizem, medtem ko nekatere države članice želijo na ta način obravnavati tudi piratske vsebine in internetno prodajo ponarejenega blaga. Evropska komisija je zato pozvala velika internetna podjetja oz. spletne platforme, kot so Facebook, Google, YouTube, Twitter in druge, da ne tem področju naredijo več in s hitrejšimi rezultati. V nasprotnem primeru bo unija sprejela ustrezno zakonodajo, ki jih bo v to prisilila.
"Spletne platforme so v zadnjem času s spleta umaknile več nelegalnih vsebin kot kdajkoli prej, s čimer so pokazale, da samoregulacija lahko deluje. Vendar pa je ta proces še vedno prepočasen, zato je sprejem ustreznega zakona, ki bi to uredil še vedno opcija", je opozoril Evropski komisar za varnost Julian King.
Uspešen primer sodelovanja policije in stroke je razbitje kriminalne skupine na Cipru, ki je brez ustreznih dovoljenj na spletu evropskim potrošnikom ponujala plačljive televizijske kanale. Pri razbitju skupine so sodelovali kriminalisti iz številnih evropskih držav, Europol in pa tudi evropsko združenje AAPA (Audiovisual Anti-Piracy Alliance), ki se bori proti piratstvu na področju avdiovizualnih vsebin.
Nelegalnega pretakanja vsebin oz. nelegalnega streamanja je vse več, to pa med drugim močno prizadene imetnike pravic, ki ostanejo brez težko prigaranega zaslužka. Prav zato je pomembno, da se v podobne akcije vključijo organi pregona iz številnih držav in organizacije, kot sta Europol in Interpol, pravi podpredsednik AAPA Mark Mulready. S tem kriminalcem pošiljamo signal, da bo njihovo delovanje preganjano, ne glede na to iz katere države delujejo.
Na AIPA poudarjamo, da podpiramo vsakršne napore za zmanjšanje spletnega piratstva. Evropski kreativni sektor, ki temelji na avtorski pravici, zaposluje 11 milijonov ljudi in igra pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu, tudi v Sloveniji. Zaradi piratstva na koncu izgubljajo vsi, tudi uporabniki, saj je zato, ker avtorji ne dobijo ustreznih plačil, na trgu manj kreativnih del. Da bi dolgoročno rešili težave s spletnim piratstvom, bi morali slediti trem pristopom, in sicer: (1) omogočiti lažji dostop do legalnih vsebin, (2) poučiti uporabnike glede negativnih vplivov zaradi piratstva in (3) sprejeti globalno protipiratsko zakonodajo.
Slovenija v nasprotju z drugimi državami in organizacijami le nemo opazuje uporabo domačih in tujih piratskih spletnih strani, kar nas na področju piratstva uvršča na sam evropski vrh. Razlogov je več, med drugim je za nastale razmere kriva tudi precej ohlapna zakonodaja z nejasno določenimi nalogami državnih institucij. Vendar pa to ni opravičilo, saj bi se lahko na področju zakonodaje zgledovali po drugih državah, ki imajo pri preganjanju spletnega piratstva precej uspehov.