Kino Slovenija in 49 projekcij

Do 20. junija 2025 bo projekt Kino Slovenija občinstvu predstavil pester nabor (naj)novejših slovenskih filmov ter tako prispeval k večji dostopnosti in prepoznavnosti domače filmske produkcije. V dvoranah AGRFT in Slovenske kinoteke bo predstavljenih 16 celovečernih in 23 kratkih filmov. Organizatorji izpostavljajo, da je v ospredju želja po okrepitvi kinematografske izkušnje in vzpostavitvi tesnejše povezave med ustvarjalci, kinematografi in občinstvom. V AIPA takšno inciativo močno pozdravljamo.

Projekt Kino Slovenija nastaja pod okriljem Filmoteke – Baze slovenskih filmov in Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU) v sodelovanju s Slovensko kinoteko, AGRFT ter Slovenskim filmskim centrom (SFC). Kot je povedal predsednik Zveze DSFU Klemen Dvornik, je projekt nastal iz opažanja, da je slovenski film v kinu vse manj prisoten in da se  nekateri kinematografi celo zapirajo. Tako so se odločili, da povabijo domače občinstvo k ogledu na velikem platnu.

Premiera in uspešnice

Program sta oblikovala Lev Predan Kowarski in Jasna Pintarič iz Filmoteke. Kot je povedal prvi, si po tem zaključenem ciklu, ki je za začetek namenjen ljubljanskemu občinstvu, želijo, da bi se izkazal kot neke vrste promocijska kampanja s sporočilom, da je filme, še zlasti domače, vredno gledati v kinu zaradi platna, kakovosti slike ter skupnostne oziroma družabne izkušnje.

V 17 skrbno izbranih projekcijah, ki bodo potekale v dvoranah AGRFT in Slovenske kinoteke, bo predstavljenih 16 celovečernih in 23 kratkih filmov. Vsaka projekcija bo obogatena s kratkim predfilmom in pogovorom z ustvarjalci, kar bo obiskovalcem omogočilo globlji vpogled v nastajanje filmskih del. Celoten program je objavljen na spletni strani kinoslovenija.si, medtem ko je nakup vstopnic mogoč preko sistema Moje karte in njihovih fizičnih prodajnih mest.

Med dogodki velja izpostaviti premiero filma 2 brata 2 sestri režiserja Mihe Čelarja ter predstavitev uspešne neodvisne produkcije s filmom Gepack režiserja Žige Kukoviča. Občinstvo si bo lahko ponovno ogledalo tudi filme, kot sta Praslovan Slobodana Maksimovića in Kaj ti je deklica Urške Djukić. Kot je ocenila Petra Vidmar iz Zveze DSFU, je projekt lahko dodatna priložnost, da občinstvo ujame katerega od slovenskih filmov, ki ga je zamudilo.

Potica namesto kokic

Projekt Kino Slovenija pooseblja slogan Najlepše stvari se zgodijo v temi, program pa so sestavili na način, da bodo na vsaki projekciji zavrteli kratki in celovečerni film ter ga sklenili s pogovori z ustvarjalci. Vizualna podoba projekta Kino Slovenija sicer postavlja simbolično vprašanje, kako predstavljamo slovenski film in kakšno vsebino ponujamo. Rdeče-belo škatlo, običajno napolnjeno s kokicami, so organizatorji tokrat napolnili s potico, simbolom slovenske tradicije. S tem poudarjajo pomen slovenske vsebine, ki naj ima svoje mesto tudi na velikem platnu.

Organizatorji projekta ob tem poudarjajo: »Kino Slovenija ni le serija projekcij, temveč prizadevanje za vzpostavitev vitalne povezave med slovenskim filmom, občinstvom in kinodvoranami. Potica namesto kokic je simbol avtentičnosti in bogastva domače filmske ustvarjalnosti. Verjamemo, da si slovenski film zasluži osrednje mesto v kulturnem življenju naše družbe.«

Posebna pozornost mladim in želja po širitvi

Posebno pozornost v sklopu projekta Kino Slovenija namenjajo mlademu občinstvu, ki ga nagovarjajo preko promocijske kampanje na družbenih omrežjih, razvite v sodelovanju s študenti AGRFT.
Organizatorji vabijo vse kinematografe in druge kino prikazovalce po državi, tudi tiste, ki izvajajo poletne kine na prostem, da se pridružijo projektu in v sodelovanju z njimi na podoben način sestavijo program, ki bi spodbudil kinematografsko izkušnjo in pritegnil več občinstva.

Cikel se je sicer začel v petek, 18. aprila, ob 18. uri v dvorani AGRFT s filmom Odrešitev za začetnike režiserke Sonje Prosenc. Ta večer je bil prikazan tudi študentski kratki dokumentarec Štala režiserke Ele Mimi Pirnar.

V AIPA pozdravljamo projekt in želimo čim bolj polne kinodvorane.

Na fotografiji: Lev Predan Kowarski, Jasna Pintarič, Klemen Dvornik, Petra Vidmar - Foto: Ana Loga

VIR: SFC, Kino Slovenija