Evropski kreativci zaradi koronakrize nujno potrebujejo pravično nadomestilo

Izvajalci so hrbtenica bogate evropske kulture in kreativnosti, vendar trenutna koronakriza razkriva, kako krhek je v resnici evropski kreativni ekosistem. Številni evropski kreativci so namreč zaradi pomanjkanja dela prisiljeni v menjavo poklica, saj s svojim delom preprosto ne morejo več preživeti. Da je skrajni čas, da evropski odločevalci ustvarijo zakonsko podlago, ki bo ščitila evropsko kulturo in kreativnost, je bila rdeča nit spletnega seminarja Združenja evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS).

Ključno je, da države članice v svoje zakonodaje čim prej implementirajo lani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, skupaj z 18. členom. Ta ustvarjalcem prinaša neodpovedljivo pravico do pravičnega nadomestila z naslova uporabe njihovih del na spletu. Prav kršenje avtorskih pravic na spletu je trenutno najbolj pereča težava. Medtem ko različne spletne platforme beležijo rekordne rezultate, je kulturno-kreativni sektor po svetu zaradi pandemije eden najbolj prizadetih. Ti rezultati so posledica uporabe del ustvarjalcev, ki od tega uspeha nimajo ničesar. Kot je v okviru posveta na temo Kako ustvariti trajnostni kreativni ekosistem v Evropi povedal evropski parlamentarec Niklas Nienass (Zveza 90/Zeleni), je popolnoma nerazumljivo, da le odstotek evropskih izvajalcev od spletnih platform dobi nadomestilo, ki je primerljivo z minimalno plačo. Ostali ne dobijo ničesar.

S tem sta se strinjala tudi podpredsednik AEPO-ARTIS Jose-Maria Montes in profesorica na pravni fakulteti katalonske univerze UOC in vodja katedre za intelektualno lastnino na tej univerzi Raquel Xalabarder. Slednja je dejala, da je EU državam članicam prepustila zelo pomembno odločitev, uzakonitev pravičnega in proporcionalnega nadomestila. "Dobro bi bilo, če bi članice to izkoristile in implementirale tudi 18. člen Direktive. Na podlagi tega člena bi ustvarjalci tudi v resnici dobili neodpovedljivo pravico do nadomestila, ki bi ga plačale digitalne platforme", je poudarila. Ob tem je dodala, da ne gre za novo rešitev, saj je le-ta že več let v uporabi v Španiji.

Kolektivni organizaciji AISGE in AIE že več let uspešno zbirata nadomestila s tega naslova. Zaradi tega doslej ni bilo nobenih negativnih posledic na trgu oz. se niso zvišale cene naročnin za končne uporabnike, je poudaril Montes. Španski ustvarjalci tudi v času koronakrize prejemajo nadomestila, kar jim omogoča dostojnejše življenje, kot ga imajo njihovi kolegi v državah, kjer ne dobivajo nadomestil. Zato bi morale vse države EU slediti španskemu primeru, je dejal.

Montes je še poudaril, da imajo države članice EU za implementacijo Direktive čas do junija 2021. V imenu AEPO-ARTIS je vse države unije pozval, da ustvarijo urejen in trajnostno naravnan trg, kjer bodo ustvarjalci pravično in proporcionalno nagrajeni glede na uporabo njihovih del. Uzakonitev kolektivno upravljane neodpovedljive pravice do nadomestila, ki ga plačujejo spletne platforme, je najboljša rešitev, saj bi s tem enostavno, učinkovito in v skladu z evropsko zakonodajo uredili trg, meni podpredsednik AEPO-ARTIS.

V AIPA, ki je polnopravna članica AEPO-ARTIS, podpiramo napore združenja in vseh drugih organizacij v boju za pravice ustvarjalcev za uzakonitev pravičnega nadomestila na ravni celotne EU. Le s pravičnimi nadomestili za avdiovizualne ustvarjalce ohranjamo njihovo nadaljnje delo ter razvoj evropske in slovenske kulture. Ker tega nadomestila ni, se praktično vsi avdiovizualni ustvarjalci v zadnjih mesecih srečujejo še z večjimi finančnimi težavami kot prej. To je v primeru Slovenije še toliko bolj pereče, saj večina ustvarjalcev nima redne zaposlitve in delo opravlja s statusom samostojnega podjetnika oz. samozaposlenega v kulturi.

Kot smo že večkrat poudarili, bi lahko Slovenija zelo hitro uredila razmere. Predlog AEPO-ARTIS, da sledimo španski ureditvi, je zelo dobra iztočnica, saj bi lahko avdiovizualni ustvarjalci hitro dobili pravično nadomestilo. To ne bi bilo na plečih države, saj bi ga plačale spletne platforme, ki so nesporne finančne zmagovalke koronakrize.

V AIPA tudi poudarjamo, da pravica do nadomestila zagotavlja stalen pritok dohodkov za vse avtorje in izvajalce, in sicer tako za trenutne kot tudi prihodnje načine uporabe. Za slednje ne bo potrebe po prilagajanju pogodb ali ponovnih pogajanjih o določilih pogodb. Prav tako je pomembno, da pravica do nadomestila ne moti izvajanja in uveljavljanja izključnih pravic, niti ne moti verige eksploatacije, ki ostaja v rokah producentov in imetnikov pravic. Prav tako država z nadomestili ne bi imela nobenih stroškov, temveč bi lahko pobrala celo več davkov, tudi od platform. Nadomestila pa bi ustvarjalcem pomenila veliko - v trenutnih razmerah možnost nadaljnjega ustvarjanja in golo preživetje.