AV sektor izjemno pomemben za gospodarstvo

Slovenski avdiovizualni sektor, v katerem prevladujejo majhna in mikro podjetja, je lani ustvaril nekaj manj kot 200 milijonov evrov prihodkov, v državni proračun pa je neposredno in prek posrednih multiplikativnih učinkov prispeval kar 72 milijonov evrov. Delež bruto dodane vrednosti, ki jo prek plačanih fiskalnih prispevkov sektor prispeva v državni proračun, znaša skoraj 40 odstotkov, kaže Študija državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji, ki jo je za AIPA, Društvo avdiovizualnih producentov Slovenije in Društvo filmskih producentov Slovenije pripravila ugledna analitska hiša Deloitte.

AV panoga je pomemben zaposlovalec na področju kreativnih industrij, saj je leta 2016 zaposlovala skoraj 3.000 ljudi, od česar neposredno v panogi 1.600, posredno pa še več kot 1.300. Količnik multiplikatorja ekonomskih učinkov panoge tako znaša 1,8, kar pomeni, da je slovenski avdiovizualni sektor na 100 zaposlenih ustvaril še dodatnih 80 delovnih mest v slovenskem gospodarstvu. Omenjeni količnik postavlja slovenski avdiovizualni sektor ob bok norveškemu.

Še boljše rezultate ima panoga na področju bruto dodane vrednosti (BDV). Ta je leta 2016 neposredno znašala 94,5 milijona evrov, vključno s posrednimi učinki pa je presegla 170 milijonov evrov. To pomeni, da je sektor na zaposlenega ustvaril 59.300 evrov bruto BDV, kar je nekajkratnik slovenskega bruto domačega proizvoda na prebivalca, ki je leta 2016 znašal 19.551 evra. Delež BDV panoge v BDV države je bil 0,27-odstoten. S tem se je slovenski avdiovizualni sektor zavihtel na prvo mesto po pomenu panoge v BDV med primerljivimi državami.

Kot kaže primerjava, je npr. delež češkega avdiovizualnega sektorja v BDV države znašal 0,06 odstotka, na Hrvaškem 0,12 odstotka, v Litvi 0,05 odstotka, v Avstriji 0,09 odstotka in v Romuniji 0,05 odstotka. Slovenski avdiovizualni sektor se po pomenu BDV na ravni države uvršča ob bok francoskemu, kjer je to razmerje 0,26-odstotno, vendar precej pod Veliko Britanijo, ki je na tem področju z 0,5-odstotnim razmerjem vodilna v Evropi.

Slovenija se po prihodkih sektorja na prebivalca med primerljivimi državami uvršča takoj za Avstrijo. Avstrijski avdiovizualni sektor je leta 2017 ustvaril 140,5 evra prihodkov na prebivalca, slovenski 90,1 evra, češki 60 evrov, hrvaški 41,5 evra, litovski 35,1 evra in romunski 17,5 evra. Po prihodkih na zaposlenega se med primerljivimi državami najvišje uvrščata češki (190.800 evrov) in avstrijski avdiovizualni sektor (190.600 evrov). Sledijo slovenski (108.800 evrov), hrvaški (104.000 evrov), romunski (60.900 evrov) in litovski (58.100 evrov), so izračunali v Deloitte.

Glede na zgoraj navedeno je zato težko doumljivo, da smo priča upadu javnega financiranja, namenjenega delovanju in razvoju industrije. Med letoma 2010 in 2018 je sektor tako beležil upad državnih podpor s 10,3 milijona evorv na 9,7 milijona evrov, od česar polovico dobi Slovenski filmski center. Medtem ko so državne podpore iz sistemskih virov financiranja v letu 2011 predstavljale 18 odstotkov vrednosti BDV sektorja, je ta delež v letu 2016 znašal le še slabih devet odstotkov.

Analitska hiša je na podlagi poglobljene analize zaznala tudi priložnosti, ki jih nudi avdiovizualni sektor za slovensko gospodarstvo. Med kratkoročnimi predlogi rešitev izstopa prepoznavanje avdiovizualnega sektorja kot celovitega sektorja gospodarstva ter smiselna umestitev v delovanje agencije SPIRIT in gospodarske diplomacije. Med predlogi so tudi zagotovitev dodatnih virov financiranja za delovanje avdiovizualnih institucij, spodbujanje razvoja trženjskega potenciala domačih avdiovizualnih projektov prek sistema vavčerjev in vzpostavitev dialoga med avdiovizualnimi ustvarjalci ter lokalnimi skupnostmi in okoljskimi institucijami.

Med srednjeročnimi predlogi rešitev pa Deloitte kot prvi predlog navaja pripravo državne gospodarske strategije za razvoj sektorja. Med predlaganimi rešitvami pa so tudi zagotovitev dodatnih virov financiranja za delovanje avdiovizualnih institucij, sistematično razvijanje kadrovskih kapacitet, ureditev zakonodaje, ki tuje ponudnike vsebin na zahtevo spodbuja oz. zavezuje, da del prihodkov z lokalnega trga namenijo za ustvarjanje domačih del, pa tudi sistemsko privabljanje avdiovizualnih projektov v nerazvite regije.