WIPO seminar o kolektivnem upravljanju pravic

Srbska prestolnica je konec minulega tedna gostila seminar Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) na temo o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic v regiji Zahodnega Balkana. Na seminarju je več deset udeležencev iz regije in predstavnikov največjih svetovnih združenj kolektivnih organizacij pregledalo izzive, s katerimi se srečujeta regija in svet ter podalo rešitve. Seminarja se je v imenu Združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) udeležil tudi direktor AIPA Gregor Štibernik, ki je v svoji prezentaciji poudaril, da je za dobro delujoč sistem nujno prepleteno sodelovanje med kolektivnimi organizacijami, državo in uporabniki – še zlasti v regiji, kjer nas poleg skupne zgodovine in dokaj enotnega jezikovnega prostora druži tudi način 'konzumacije' (pop)kulture – še zlasti AV del in glasbe.

Na seminarju, ki ga je pripravil WIPO v sodelovanju s srbskim uradom za intelektualno lastnino in srbsko gospodarsko zbornico, so pripravili tudi več okroglih miz. Med drugimi je bila odmevna okrogla miza na temo kolektivnega upravljanja v avdiovizualnem sektorju, na kateri so poleg Gregorja Štibernika sodelovali izvršna direktorica mednarodnega Združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) Cécile Despringre, generalni direktor AGICOA Tom de Lange, direktor srbskega združenja izvajalcev Aleksandar Cvetković in pravna zastopnica združenja IFPI Ieva Platpere. Udeleženci okrogle mize so opozorili na težave, s katerimi se srečuje avdiovizualni sektor, pri čemer so se ustavili predvsem pri "rezidentskih pravicah" avtorjev in izvajalcev, razmerju med glasbenimi spoti in ostalimi avdiovizualnimi deli in pravici avdiovizualnih ustvarjalcev do ustreznega nadomestila.

Govorniki so med drugim izpostavili slabši položaj avdiovizualnih avtorjev v primerjavi z npr. z glasbenimi avtorji oz. s pisatelji. Zato so menili, da morajo avdiovizualni avtorji najprej poenotiti svoj glas, se združiti in nato nastopiti skupaj. Despringrejeva je posebej poudarila, da v EU zdaj poteka sprejemanje avtorskega paketa, kjer avdiovizualni ustvarjalci pričakujejo, da bo uredil anomalije, ki smo jim zdaj priča, med drugim tudi zagotovil pravico do ustreznega nadomestila pri objavljanju del na spletu.

Štibernik je spomnil, da zametki avtorske zakonodaje na prostoru nekdanje Jugoslavije segajo v leto 1884, pri čemer je bila prva moderna avtorska zakonodaja sprejeta leta 1929, in sicer na podlagi Bernske konvencije. Po razpadu Jugoslavije v začetku devetdesetih minulega stoletja se je sistem kolektivnega upravljanja v regiji razvijal v vsaki državi drugače, tako da imamo zdaj različne stopnje razvoja na tem področju. Prej enotni zakon pa je zamenjalo šest novih.

Avtorsko-pravne zadeve so tako v vsaki državi nekdanje Jugoslavije obravnavane in reševane drugače, kar pa za same imetnike pravic ni dobro. Prostor nekdanje Jugoslavije je namreč kulturno izjemno prepleten, v katerem ustvarjalci glasbenih in avdiovizualnih vsebin tesno sodelujejo, njihova dela pa se uporabljajo v vseh državah bivše Jugoslavije. »Zato je nujno, da bi tudi oblasti v regiji, zlasti na strokovnem področju tesneje sodelovale, saj bo le s takim pristopom moč vzpostaviti pozitivno poslovno okolje za ustvarjalce v celotni regiji,« je poudaril.