NETFLIX bo vplačeval v nemški filmski sklad
Datum objave: 06.06.2018
Sodišče Evropske unije je zavrnilo pritožbo Netflixa proti Nemčiji, s katero je ameriško podjetje želelo spodbijati nemški zakon o plačilu prispevkov Zveznemu filmskemu skladu FFA (Filmförderungsanstalt). V skladu z nemško zakonodajo, ki povzema lani novelirano Direktivo EU o avdiovizualnih medijskih storitvah, morajo spletne platforme plačljivih televizij prispevati v sklad FFA, tudi če nimajo sedeža v Nemčiji. Netflix je v pritožbi navedel, da bi jih plačilo prispevka skladu, ki sredstva nato nameni za razvoj domače filmske produkcije, "močno prizadelo". Sodišče ni bilo enakega mnenja, saj Netflix za to ni predstavil dovolj dokazov.
Odločitev sodišča je nemški avdiovizualni sektor že pozdravil. Predsednik nemškega združenja producentov (Allianz Deutscher Produzenten – Film & Fernsehen) Alexander Thies je dejal, da je pravično, da veliki globalni igralci solidarno prispevajo v nacionalne filmske sklade. Ti namreč (so)financirajo filme, ki jih nato oni ponujajo v svojih katalogih, je dejal.
Netflix je največja VoD platforma na svetu. Deluje v skoraj 200 državah, tudi v Sloveniji, globalno pa ima več kot 125 milijonov naročnikov, od tega 57 milijonov v ZDA. Lani je družba ustvarila za 11,7 milijarde dolarjev prihodkov, čisti dobiček pa je znašal 559 milijonov dolarjev. Netflix vsako leto zvišuje prihodke, tudi na račun zvišanja cen svojih storitev.
V AIPA pozdravljamo odločitev Sodišča Evropske unije, saj to pomeni več sredstev za razvoj evropskih filmskih vsebin. Upamo, da bo odločitev sodišča prebudila ustrezne slovenske organe in prihajajočo vlado, da bodo končno celovito uredili avdiovizualno področje v Sloveniji tako z uzakonitvijo podobne ureditve, kot jo imajo v Nemčiji in drugih državah, pa tudi s spoštovanjem že danih zavez EU, kot je npr. področje privatnega kopiranja. Slovenija je na tem področju med najslabšimi v EU (več na tej povezavi).
Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL) v 25 letih ni uspel stalno in stabilno urediti področja privatnega kopiranja. Posledica tega je popoln kaos na tem področju in škoda za ustvarjalce in industrijo. Zaradi ravnanja urada so bili slovenski avdiovizualni ustvarjalci prikrajšani za več milijonov evrov, to pa je številka, ki veliko pomeni že za ustvarjalce v kakšni večji državi, samo predstavljamo pa si lahko, kaj bi lahko s tem denarjem ustvarili slovenski.