O avtorskih pravicah tudi v Strasbourgu

Predstavniki Evropskega parlamenta so v Strasbourgu podelili filmsko nagrado Lux filmu Nečista kri (Sameblod) švedske režiserke Amande Kernell. Ob podelitvi nagrade filmu, ki je nastal v švedsko-norveško-danski kooprodukciji, so evropski predstavniki hvalili evropsko filmsko produkcijo, njen razvoj in pomen, o položaju avtorjev pa niso spregovorili niti besede.

Ob robu podelitve so potekala številna srečanja predstavnikov evropskih kolektivnih organizacij avdiovizualnih avtorjev z evropskimi parlamentarci, med drugim tudi z novo Evropsko komisarko za digitalizacijo Marijo Gabriel.

Na srečanjih, ki se jih je udeležila tudi AIPA, so predstavniki kolektivnih organizacij izrazili nezadovoljstvo nad položajem, v katerem so avtorji avdiovizualnih del.

Najbolj je odmeval poziv FERA (Združenje evropskih filmskih režiserjev), da naj Estonija, ki trenutno predseduje EU, pri javnih razpravah o novi avtorski zakonodaji upošteva mnenja avdiovizualnih avtorjev. Estonija namreč na eno izmed pomembnejših letošnjih konferenc na temo avdiovizualnega sektorja, ki je pred dnevi potekala v Tallinu, ni povabila ustvarjalcev oz. predstavnikov kolektivnih organizacij, kar ni v duhu sodelovanja in izmenjave mnenj.

V SAA (Evropsko združenje avdiovizualnih avtorjev), FSE (Združenje evropskih scenaristov) in FERA poudarjajo, da se evropski avdiovizualni ustvarjalci spopadajo z nerednimi prihodki, slabo pogajalsko močjo in visokim tveganjem, da ne bodo dobili plačil, ko je projekt v razvojni fazi, največja težava pa je seveda nepravična delitev prihodkov od uporabe njihovih del. Čeprav uporabniki plačujejo za to, da se njihova dela gledajo še desetletja po njihovem nastanku, scenaristi in režiserji ustvarjenih prihodkov niso deležni.

Predstavniki kolektivnih organizacij so pozvali poročevalca na področju avtorskih pravic Axela Rossa, da parlament v zakonu o avtorskih pravicah okrepi zahteve po transparentnosti poročanja o izrabi del in vključi poglavje, ki govori o neodtujljivi in neodpovedljivi pravici do nadomestila za avtorje v primeru, ko se njihova dela uporabljajo na spletu, te pravice pa naj upravljajo kolektivne organizacije.

Izvršna direktorica SAA Cecile Despringre je ob tem dejala, da je čas za govorance o pravičnih nadomestilih že minil. Ker je konkreten predlog zakona na mizi, morajo sedaj predstavniki Evropskega parlamenta pokazati, da imajo politično voljo, da pobudo sprejmejo. S tem se je strinjal tudi direktor FSE David Kavanagh, ki je poudaril, da uveljavljanje nadomestil na trgu ni rešitev niti za uporabnike, zato mora to predpisati zakonodaja.

Izvršna direktorica FERA Pauline Durand Vialle je parlamentarce pozvala, da avtorjem dajo orodja, s katerimi bodo lahko prišli do trajnostnih karier na digitalnem trgu. Dodala je, da je ta orodja moč uveljaviti le z ustrezno zakonodajo.

Predstavniki FERA, SAA in FSE so Kernellovi čestitali za nagrado Lux, čestitk pa sta bila deležna tudi filma v ožjem izboru za nagrado, in sicer francoski film 120 utripov na minuto režiserja Robina Campilla in nemško-bolgarsko-avstrijska koprodukcija Vestern v režiji Valeske Grisebach.

AIPA, ki je polnopravna članica FERA in SAA, s FSE pa tesno sodeluje, se pridružuje čestitkam nagrajenki in finalistoma, ob tem pa podpira tudi napore krovnih avdiovizualnih avtorskih združenj za uzakonitev neodtujiljive in neodpovedljive pravice do nadomestila za avtorje v primeru, ko se njihova dela uporabljajo na spletu.

AIPA, tako kot je pred meseci pozvala pristojnega ministra Zdravka Počivalška (http://www.aipa.si/sl/Novice/2017/Julij/Poziv-ministru-Pocivalsku-za-pravicno-nadomestilo), poziva tudi slovenske parlamentarce, da podprejo omenjena dopolnila, s katerimi bi zaščitili avdiovizualne avtorje in njihova dela. Ker gre v primeru Slovenije za jezikovno in produkcijsko zelo omejen prostor, so ta zakonska dopolnila toliko bolj pomembna.