Kako to delajo Poljaki

NADOMESTILA OMOGOČILA ENO NAJHITREJŠIH RASTI AV INDUSTRIJE V EVROPI

Poljska avdiovizualna industrija je ena najhitreje rastočih v EU, pomembno gonilo rasti pa je pravica do nadomestila, ki je bila prvič priznana leta 1994. Ustvarjalci avdiovizualnih del so upravičeni do nadomestil za več vrst uporabe del, sami pravici do nadomestila pa se ni mogoče odpovedati, jo prenesti oz. jo razlastiti.

To je zelo pomembno, saj je večina poljskih filmskih ustvarjalcev t.i. svobodnjakov, ki nimajo socialne varnosti in jih ne ščitijo kolektivne pogodbe. Le redki izmed njih imajo dejansko moč za pogajanja o pogodbenih določbah, ki presegajo minimalne standarde, zato je kolektivno upravljana pravica do nadomestila izredno pomembna za njihovo ustvarjanje. Tako, kot v drugih evropskih državah, se je koncept zakonsko določenih nadomestil, z obveznim kolektivnim upravljanjem, tudi na Poljskem izkazal za najučinkovitejši sistem, ki zagotavlja pravično nagrajevanje avdiovizualnih avtorjev, kaže analiza. To so pripravili Mednarodna konfederacija združenj avtorjev in skladateljev (CISAC), Združenje avtorjev in režiserjev (Writers & Directors Worldwide), Evropsko združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA) in poljska kolektivna organizacija ZAPA (študijo si lahko preberete na tej povezavi).

Z večjo uporabo del so se na Poljskem zvišala tudi zbrana nadomestila, kar dokazuje, da so zaradi uzakonjene pravice do nadomestila poljski avdiovizualni ustvarjalci ob večji uporabi del dobili več nadomestil. Pravna podlaga v poljskem zakonu o avtorskih pravicah (PCA), ki zagotavlja neodpovedljivo pravico do nadomestila, pa je pomagala razviti občutek varnosti v ustvarjalnem sektorju. Ta občutek pa prispeva k rasti in popularizaciji poljske avdiovizualne panoge, ugotavlja analiza.

Prihodki poljske avdiovizualne panoge se vsako leto povečujejo. Leta 2016 so znašali 3,6 milijarde evrov, leta 2019 pa že 4,1 milijarde evrov. S tem se zvišuje tudi obseg zbranih nadomestil. Rekordno je bilo leto 2020, ko je kolektivna organizacija poljskih avdiovizualnih ustvarjalcev ZAPA zbrala za skoraj 38,6 milijona evrov nadomestil.

Vendar začetki zbiranja nadomestil na Poljskem niso bili "rožnati". Sprva so bili producenti tisti, ki so bili dolžni plačevati nadomestila, vendar se je izkazalo, da je tak sistem povsem neučinkovit. Produkcijske hiše oz. posamezni producenti so ob koncu snemanja filma oz. serije prenehali poslovati ali pa niso imeli dovolj finančnih sredstev za izplačilo nadomestil. Zato so ustvarjalci v večini primerov ostali brez nadomestil, čeprav so bila ta zakonsko predpisana.

Po spremembi zakonodaje leta 2000 se je plačevanje nadomestil preneslo na končne uporabnike. Na začetku številni uporabniki niso želeli plačevati, zato jih je ZAPA tožila. Sodišča so po dolgih letih pravdanja v vseh primerih pritrdila kolektivni organizaciji, uporabniki pa so morali za nazaj plačati vsa nadomestila, skupaj z visokimi zamudnimi obrestmi.

Kot poudarjajo v ZAPA, so se razmere na področju plačevanja nadomestil v zadnjih letih močno izboljšale, predvsem zaradi odločitev sodišč, ki so - kot omenjeno - v vseh primerih pritrdila ZAPA. Tako ZAPA zdaj zbira nadomestila od kinematografov, TV hiš, založnikov ali distributerjev za DVD in blu ray (trenutno so majhnega gospodarskega pomena) in drugih pravnih subjektov, kot so hoteli, pubi, restavracije ali bolnišnice, kjer javno predvajajo AV dela.

Edina "siva lisa" v sistemu je področje uporabe avdiovizualnih del na spletu, saj PCA tu (še) ne predvideva nadomestil, kar ima za posledico nesorazmerno nizke prihodke na tem področju, kljub naraščajočim prihodkom in dobičkom internetnih platform. To bi se lahko s poljsko implementacijo direktive o pravicah na enotnem digitalnem trgu spremenilo, saj naj bi zakonodajalec priznal tudi to pravico.

Kot poudarjajo v ZAPA, je nujno potrebno tudi v digitalnem področju uveljaviti sistem, ki velja za "tradicionalne medije". S tem bi ustvarili okolje, ki spodbuja ustvarjalnost in inovativnost. Poleg tega je širitev sistema nadomestil na splet nujno potrebna  za zaščito avtorjev, pa tudi tudi za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za vse igralce na trgu. Zato je implementacija direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu odlična priložnost, da se omenjeni sistem uveljavi tudi na digitalnem trgu.