Zabavna industrija bo ob 160 milijard dolarjev
Datum objave: 10.06.2020
Svetovna zabavna industrija bo zaradi posledic pandemije covid-19 v prihodnjih petih letih izgubila 160 milijard dolarjev. Nominalno bo najbolj prizadeto oglaševanje, ki bo letos izgubilo 40 milijard dolarjev, prihodnje leto pa 43 milijard dolarjev. Realno pa bodo posledice zdravstvene krize najbolj čutili kinematografi, ki bodo v petih letih izgubili več kot 24 milijard dolarjev, ugotavlja analitska hiša Ampere. Ob tem so izračunali, da bodo največje zmagovalke koronakrize streaming platforme.
Oglaševalska industrija bo nominalno največ izgubila, vendar zaradi robustnosti in njenega letnega obsega posledice ne bodo tako hude, kot npr. na področju kinematografov oz. plačljive televizije, poudarjajo v Ampere. V nasprotju s kinematografi in plačljivo televizijo, ki je največ izgubila zaradi odpovedanih športnih dogodkov, bodo streaming platforme v prihodnjih petih letih zabeležile dodatno 12-odstotno rast glede na predkoronske napovedi. Streaming je tako edina dejavnost, ki bo v okviru zabavne industrije beležila rast, poudarjajo v Ampere. Rast streaminga so napovedale tudi številne druge analitske hiše.
Seveda se ob teh podatkih takoj porajajo vprašanja, kako hudo bodo prizadeti tisti, ki omogočajo, da zabavna industrija sploh deluje. Gre za ustvarjalce. Slednje je - tako kot ostale umetnike po svetu - pandemija koronavirusne bolezni že zdaj močno prizadela, saj mnogi še vedno ne morejo delati, kar pomeni, da je njihov socialni in finančni položaj izredno težak. Kako hudo bo v prihodnje, saj je kulturno-kreativni sektor močno prepleten, pa ne ve napovedati nihče. Posebej težko je avdiovizualnim ustvarjalcem, saj so filmski studii povečini še vedno zaprti, kinematografi se le počasi odpirajo, snemanja se odpovedujejo oz. prelagajo za nedoločen čas. Poleg tega pa so avdiovizualni ustvarjalci v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, v slabšem položaju kot npr. njihovi kolegi glasbeniki, saj ne dobivajo praktično nobenih nadomestil iz naslova uporabe njihovih del.
Zato je edina rešitev, da Slovenija čimprej implementirata lani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki med drugim predvideva pravično in proporcionalno nadomestilo. Če bi bila Direktiva že implementirana, bi avdiovizualni ustvarjalci prejemali nadomestilo in bi tako veliko lažje prebrodili trenutne razmere. Države članice imajo sicer za implementacijo Direktive čas do junija 2021, vendar tistih proaktivnih prav nič ne ovira, da nalogo opravijo predčasno. V AIPA in v krovnih avdiovizualnih organizacijah menimo, da bi države EU s tem korakom poslale pozitivno sporočilo celotnemu svetu, ki mu bodo marsikje sledili.
Slovenski avdiovizualni sektor je eden od stebrov slovenskega gospodarstva z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji, (več o tem na tej povezavi), ki jo je pripravil Deloitte Slovenija, je dodana vrednost zaposlenega v avdiovizualnem sektorju višja, kot pri izvoznikih. Prav tako pa je velik tudi prispevek, ki ga avdiovizualni sektor daje slovenskemu gospodarstvu. Če želimo, da bodo slovenski ustvarjalci še naprej tako uspešni, pa jim mora država v teh kriznih časih pomagati. Tudi z ustrezno zakonodajo. Sprejem Direktive bi bil dober prvi korak.