Danes, ko se spominjamo rojstva Franceta Prešerna, poteka akcija ‘Ta veseli dan kulture’. Ob tem naj spomnimo, da imajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic pomembno vlogo pri spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja, tako da najmanjšim in manj priljubljenim repertoarjem omogočajo dostop na trg.
90 evropskih združenj, ki predstavljajo več milijonov zaposlenih v kulturni in kreativni industriji, je na Evropski svet, najvišje politično telo Evropske unije, naslovilo odprto pismo. V njem voditelje držav EU pozivajo, da podprejo predlog Evropskega parlamenta, po katerem bi evropski kulturno-kreativni sektor z naslova programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe Programme) med letoma 2021 in 2027 dobil 2,8 milijarde evrov. "Gre za edini evropski program iz katerega lahko evropski kreativci dobijo kakšno finančno spodbudo", so zapisali v odprtem pismu.
Program Creative Europe predstavlja zgolj 0,15 odstotka evropskega proračuna, kar je je povsem neproporcionalno z deležem, ki ga evropski kulturno-kreativni sektor prispeva k evropskemu gospodarstvu. Omenjeni sektor k dodani vrednosti EU prispeva kar 509 milijard evrov, redno pa zaposluje 12 milijonov ljudi oz. 7,5 odstotka celotne evropske delovno aktivne populacije. Zato so naložbe EU v omenjeni sektor več kot upravičene. Poleg tega je sektor ambasador EU v svetu, saj predstavlja kulturno raznolikost držav članic ter njihovo socialno, ekonomsko in umetniško razvitost, poudarjajo podpisana združenja.
"Naša kultura in naši talenti podpirajo umetniško svobodo in medijski pluralizem, ki sta nujna za vzdrževanje odprtih, vključujočih in kreativnih družb. Kljub temu pa vprašanje kulture na politični agendi kotira nizko, zato je to področju strukturno podfinancirano. Če bi želeli ustrezno podpreti evropska kulturna in kreativna mala in srednja podjetja, bi morali v njih iz proračuna EU vložiti med osem in 13 milijard evrov. Zato je 2,8 milijarde evrov, ki jih predlaga Evropski parlament, nujen minimum", so zapisali podpisniki odprtega pisma.
Ob tem so se Evropskemu parlamentu še enkrat zahvalili za predlagano povečanje sredstev, saj je bilo v prejšnjem programu (2014-2020) za Ustvarjalno Evropo namenjenih le nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov. "Investicija v našo kulturo je investicija v našo prihodnost. Pokažimo visoko stopnjo ambicioznosti in oblikujmo svetlejšo prihodnost za Evropo", so poudarili podpisniki pisma.
V AIPA brezpogojno podpiramo napore podpisnikov, med katerimi so tudi naša krovna združenja. Evropska kulturna identiteta je izredno pomembna, česar se posebej zavedamo v majhnih državah, z jezikovno omejenim področjem. V Direktivi o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic je jasno zapisano, da kolektivne organizacije zagotavljajo socialne, kulturne in izobraževalne storitve v korist imetnikov pravic in javnosti.
Zato je danes več kot primeren dan, da se vprašamo, ali smo direktivo v naš nacionalni pravi red res prenesli tako, da sledimo temu duhu in namenu.