Italijanska filmska industrija poziva k reformi sistema

Datum objave: 25.04.2024

Predstavniki italijanske filmske industrije so pozvali italijanske odločevalce, naj sprejmejo nujne reforme za pomoč panogi. Število novih projektov se je po koncu pandemije covid-19 močno znižalo, zato so se snemanja vsebin v Italiji bodisi preložila bodisi popolnoma ustavila. Številne tuje produkcije so se zato usmerile na druge trge, italijanski ustvarjalci pa so brez dela. Razlog za to je tudi v tem, da država zamuja s plačili davčnih in finančnih spodbud.

 

Država zadržuje obljubljene finančne spodbude

Kot je bilo pred dnevi slišati na srečanju več kot 1500 udeležencev iz italijanskega sveta filma, mora vlada nujno ukrepati, predvsem sprostiti že obljubljena sredstva iz naslova različnih spodbud. Država namreč celo zamuja z izplačili spodbud za leto 2020, ki bi morala biti opravljena najkasneje lani, medtem ko odločbe za spodbude iz let 2021 in 2022 sploh še niso bile izdane. Predsednica Združenja italijanskih neodvisnih filmskih in avdiovizualnih podjetij (AGICI) Simonetta Amenta je poudarila, da je nujen sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo to preprečila. Ob tem je poudarila, da industrija med drugim tudi predlaga, da stroški distribucije ne bi bili več vključeni v izračune investicijskih kvot, pa tudi, da bi državna RAI Cinema delovala bolj transparentno. Med drugim bi morala javno objaviti podatke o investicijah v posamezne projekte in o nakupu različnih pravic.

 

Predstavniki panoge od italijanskega kulturnega ministra Gennara Sangiulianija in direktorja filmskega sklada Nicole Borrelija še zahtevajo, da država znova začne s sofinanciranjem neodvisnih producentov in tujih prodajnih agentov, s čimer bi se pospešilo kroženje del. Poleg tega pa predlagajo, da Italija pristopi k evropski konvenciji o evropski koprodukciji TV serij, s čimer bi se lahko industrija v večjem obsegu potegovala za sredstva EU.

 

Italijanska filmska industrija ima odprtih več front

Dogajanje v italijanski filmski panogi je v zadnjih mesecih precej pestro. Filmski industriji je z nekaterimi dopolnili k predlogu zakona, s katerim je Italija implementirala direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, uspelo doseči nekatere pozitivne premike, tudi na področju kvot. Vlada je sicer znižala obveznosti naložb pretočnih platform v italijansko in evropsko avdiovizualno produkcijo, in sicer z 20 na 16 odstotkov prihodkov, ki jih ustvarijo v Italiji. Vendar pa zakonodaja povečuje naložbe v vsebine v italijanščini. Po novem bodo morale platforme 70 odstotkov sredstev od omenjenih 16 odstotkov nameniti za vsebine v italijanščini, tudi za neodvisne producente. Prej so morale za ta namen odšteti polovico od 20 odstotkov prihodkov. 

 

Italijanska avtorska zakonodaja ena najboljših, a jo pretočne platforme poskušajo izigrati

Italijanska avtorska zakonodaja, ki s stališča ustvarjalcev velja za eno najboljših na svetu, predvideva nadomestilo iz naslova petih vrst uporabe del. Tako avdiovizualni ustvarjalci dobivajo nadomestilo z naslova katerekoli javne uporabe njihovih del na televiziji, v kabelskem omrežju, na satelitu in v kinematografih, pa tudi iz naslova uporabe v javnih prostorih (hoteli, restavracije, gostinski lokali, transport) in na spletu. Nadomestilo z naslova uporabe na spletu velja za vse vrste uporabe, tudi za pretakanje in video na zahtevo.

 

Prav v teh dneh je v javnost prišla informacija, da Netlfix ne plačuje ustreznih nadomestil italijanskim igralcem. Zato je kolektivna organizacija avdiovizualnih igralcev Artisti 7607 zoper največjo svetovno pretočno platformo vložila tožbo, s katero želi izterjati pošteno plačilo nadomestil igralcem. Iz Netflixa so sicer sporočili, da želijo plačati nadomestila, vendar v kolektivni organizaciji poudarjajo, da gre za zelo nizke zneske, ki niso v skladu z zakonodajo.

 

Italijanski avdiovizualni sektor eden največjih v Evropi

Italija ima izjemno razvito avdiovizualno industrijo, ki producira svetovno znane filme, drame, TV oddaje in druga avdiovizualna dela. Več o tem tukaj. To je privedlo do hitrega razvoja sektorja, Italija pa je v samem vrhu na področju produkcije del. Za to skrbi več kot 9000 podjetij, predvsem malih in srednje velikih, ki neposredno zaposlujejo 65.000 ljudi, posredno pa kar 114.000. Panoga pomembno prispeva k italijanskemu bruto domačemu proizvodu, saj ustvari 13 milijard evrov prihodkov. Multiplikativen učinek znaša 3,54, kar pomeni, da se na vsak vloženi evro povrne 3,54 evra.

 

AIPA: Italija dolga leta primer dobre prakse

Italija je ena izmed držav, ki je med prvimi (leta 1997) sprejela avtorsko zakonodajo, ki med drugim predvideva tudi neodpovedljivo pravico do nadomestila, in sicer za praktično vse vrste uporabe del, tudi na spletu. "Italija je na tem področju dolga leta veljala za primer dobre prakse. Tudi za Slovenijo, preden smo dobili eno najsodobnejših zakonodaj. Italijanska zakonodaja je desetletja poganjala rast in spodbujala ustvarjalnost, kar je vzgojilo nove rodove avdiovizualnih ustvarjalcev. To se je odrazilo v višjih prihodkih panoge in novih delovnih mestih. Nedavno dogajanje kaže, da je treba zakonodajo prilagajati glede na razmere na trgu," je poudaril direktor AIPA Gregor Štibernik.

 

AIPA podpira ustvarjalce v boju za pravice

AIPA podpira napore predstavnikov ustvarjalcev, da ti dobijo nadomestilo, ki jim pripada. V času med in po pandemiji covid-19 se je uporaba del izredno povečala, pretočne platforme pa so beležile najboljše rezultate v zgodovini. Vendar teh niso in še vedno ne želijo deliti s tistimi, ki so jim te rezultate omogočili. Z ustvarjalci. "Na srečo imajo v Italiji, tako kot v Sloveniji, zakonodajno podlago, ki omogoča, da ustvarjalci oz. njihove kolektivne organizacije na sodišču izterjajo nadomestila. Brez ustrezne zakonodaje so ustvarjalci brez pravic in prepuščeni na milost platformam, ki za uporabo del vrsto let niso plačevale nič. Žal je v nekaterih državah EU, ki niso izkoristile direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, to še vedno praksa, " je še poudaril Štibernik.

[ {image : "/media/uploads/animation/MLr5935I2Cwh.jpg", title : "Prasica, slabšaln izraz za žensko;Režija: Tijana Zinajić;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/2HMTZwXpJHqd.jpg", title : "Spacapufi;Režija: Jaka Ivanc;Strup produkcija (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/uxJrm9pWck.jpg", title : "Verschwinden / Izginjanje;Režija: Andrina Mračnikar;Vertigo (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/8RlFNuWJflATX.jpg", title : "LGBT_SLO_1984;Režija: Boris Petkovič;Zavod Kineki (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/2byxsgm50sn5oV0.jpg", title : "Tako se je končalo poletje;Režija: Matjaž Ivanišin;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/srBBcMxyri.jpg", title : "Žica;Režija: Tiha Gudac;OFF World/URGH! (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/xpqzvvLR9Oku.jpg", title : "Zgodovina ljubezni;Režija: Sonja Prosenc;Monoo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/qW_vixhBTuLKJ.jpg", title : "Nekoč so bili ljudje (2021);Režija: Goran Vojnović;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/Dkl6TTjNIMYJb.jpg", title : "Iskre v času;Režija: Jurij Gruden;Senca Studio (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/RSlwCIYpgC.jpg", title : "Jezdeca;Režija: Dominik Mencej;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/72nTb3FJr3G7C.jpg", title : "Polsestra;Režija: Damjan Kozole;Vertigo (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/IcCMwWabbDDF9.jpg", title : "A ti mene vidiš?;Režija: Jan Cvitkovič;Zavod Solsticij (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/kKPlQ2lSPX.jpg", title : "Vesolje med nami;Režija: Rahela Jagrič Pirc;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/D6Da8_YOtQmFP.jpg", title : "Inventura;Režija: Darko Sinko;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/s22spefONAhEjuW.jpg", title : "Kapa;Režija: Slobodan Maksimović;Senca Studio (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/HW2NqBQGAZfRi.jpg", title : "Odpuščanje;Režija: Marija Zidar;Vertigo (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/CDIYMZmwKn.jpg", title : "Orkester;Režija: Matevž Luzar;Gustav Film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/k1adCnn3PHaO.jpg", title : "Jaz sem Frenk;Režija: Metod Pevec;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/1oIrrLJYgJSckX.jpg", title : "Zastoj;Režija: Vinko Moderndörfer;Forum Ljubljana (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/aF3ZJBnTLCEq5XH.jpg", title : "Septembrska klasa;Režija: Igor Šterk;A.A.C. Productions (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/7RMyTbu7gjT.jpg", title : "Beli bojevnik v črni obleki;Režija: Maja Weiss;Bela film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/5nNIF95NJEvL.jpg", title : "Ne pozabi dihati;Režija: Martin Turk;Bela film (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/z_QO4GQn5F.jpg", title : "Legenda o zlatorogu;Režija: Lea Vučko;Octopics (2022)" }, ]