Gledanost TV v Sloveniji podira rekorde, kaj pa ustvarjalci?

Pandemija bolezni covid-19 ni podobna ničemur, kar je novodobni svet doživel, zato širjenje koronavirusa pomembno vpliva tudi na obnašanje slovenskih gledalcev. Po uveljavitvi različnih omejitev se je gledanost televizije zelo povečala, najvišja pa je bila zabeležena zadnji teden marca. V tem tednu je bila gledanost za kar 54 odstotkov višja v primerjavi s povprečjem zadnjih treh let, ugotavljajo v vodilnem svetovnem analitskem podjetju za raziskovanje marketinških in potrošniških trendov Nielsen. Podatki za Slovenijo tako sledijo trendom v svetu, kjer se je povpraševanje po različnih avdiovizualnih vsebinah v času koronakrize strmo povečalo. Rast naročnikov in prihodkov beležijo vsi ponudniki, največji med spletnimi platformami, Netflix, pa je v prvem letošnjem četrtletju zabeležil najboljše četrtletne rezultate v svoji zgodovini. V omenjenem obdobju je podjetje dobilo skoraj 16 milijonov novih naročnikov. Zato se avdiovizualni avtorji, njihove organizacije in tudi odločevalci po svetu upravičeno sprašujejo, zakaj tega uspeha niso deležni tudi avdiovizualni ustvarjalci?

Slednje je - tako kot ostale umetnike po svetu - pandemija koronavirusne bolezni močno prizadela, saj ne morejo delati, kar pomeni, da je njihov socialni in finančni položaj izredno težak. Poleg tega pa so avdiovizualni ustvarjalci v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, v slabšem položaju, kot npr. njihovi kolegi glasbeniki, saj ne dobivajo praktično nobenih nadomestil z naslova uporabe njihovih del. Zato je AIPA že pred tedni vlado pozvala, da Slovenija čimprej implementira lani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki med drugim predvideva pravično in proporcionalno nadomestilo. Če bi bila Direktiva že implementirana, bi avdiovizualni ustvarjalci prejemali nadomestilo in bi tako veliko lažje prebrodili trenutne razmere. Države članice imajo sicer za implementacijo Direktive čas do junija 2021, vendar tistih proaktivnih prav nič ne ovira, da nalogo opravijo predčasno. Tudi pri nas je razprava formalno že odprta, žal pa so predvideni sestanki zaradi nastalih razmer odpadli. S postopnim odpiranjem države pa je čas za nov zagon pogovorov o Direktivi in njeno čimprejšnje sprejetje, menimo v AIPA.

Slovenski avdiovizualni sektor je eden od stebrov slovenskega gospodarstva z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji (več na tej povezavi), ki jo je pripravil Deloitte Slovenija, je dodana vrednost zaposlenega v avdiovizualnem sektorju višja, kot pri izvoznikih. Prav tako pa je velik tudi prispevek, ki ga avdiovizualni sektor daje slovenskemu gospodarstvu.

AIPA je s partnerskimi organizacijami na evropske odločevalce tudi naslovila odprto pismo, v katerem jih poziva, da na ravni EU sprejmejo ukrepi za pomoč avdiovizualnim ustvarjalcem, vključno z različnimi pomočmi in nadomestili (več na tej povezavi). Brez pomoči si evropski filmski in avdiovizualni sektor ne bo opomogel od posledic, ki jih je prinesla ta zdravstvena kriza brez primere. Odločevalci se morajo zavedati, da je filmski in avdiovizualni sektor v Evropi lahko vodnik in katalizator za debate in razprave, ki bodo ključnega pomena za ohranjanje evropskih demokracij. Državljani EU se bodo morali spoprijeti s posledicami krize, za kar bo potrebno postaviti temelje za nov optimizem in zaupanje v skupno evropsko prihodnost. Vendar mora panoga, da bi lahko ustrezno odigrala omenjeno vlogo, ohraniti svojo osnovno infrastrukturo. To pa ne bo možno brez pomoči EU in držav članic.

V AIPA nas veseli nas, da so pomen kulturnega in kreativnega sektorja v času koronakrize prepoznali tudi ministri iz več kot 140 držav, ki so na spletni konvenciji Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) in združenja CISAC podprli ukrepe za pomoč kulturnemu in kreativnemu sektorju zaradi pandemije novega koronavirusa (več na tej povezavi). Ministri, med njimi (žal) ni bilo slovenskega Vaska Simonitija, so na peturni debati med drugim predstavili ukrepe svojih držav in nekatere primere dobre prakse. Kot so poudarili, je kultura varen pristan za milijone ljudi, ki so v različnih oblikah izolacije. Ministri so se tudi strinjali, da bo kultura igrala pomembno vlogo tudi po koncu krize, saj je "rešilni jopič" za individualni in kolektivni razvoj, pa tudi za socialno povezanost. Kljub katastrofalnemu vplivu koronakrize na kulturni in kreativni sektor se je ta prilagodil in težišče dela prenesel na splet. Zato mora sektor sprejeti novo digitalno realnost, države pa morajo sprejeti politike, ki se bodo temu prilagodile in ustrezno zaščitile ustvarjalce in intelektualno lastnino. Upamo, da bo temu sledila tudi Slovenija.