Spletno piratstvo se je tudi lani povečalo, v Sloveniji potrebujemo sistemske rešitve

Najnovejši podatki mednarodne organizacije za boj proti spletnemu piratstvu MUSO in analitske hiše Kearney kažejo, da se je lani globalni obseg spletnega piratstva video vsebin lani znova povečal. Uporabniki so namreč na globalni ravni opravili 141 milijard obiskov piratskih spletnih strani, ki ponujajo filme in serije, kar je za 10 odstotkov več kot predlani in za 12 odstotkov več kot v predpandemičnem letu 2019. Kot poudarjajo v MUSO in Kearneyu, številne piratske strani, ki so zajete v poročilu, ponujajo tudi programsko opremo, športne prenose, igrice in druge vsebine, vendar poročilo upošteva le video vsebine. Poročilo je dostopno na tem naslovu.

Spletni pirati ukradejo 70 milijard evrov letno

V obeh organizacijah poudarjajo, da gre pri spletnem piratstvu video vsebin za velik posel, saj lastniki nelegalnih spletnih strani na globalni ravni letno ustvarijo za skoraj 70 milijard evrov prihodkov, ta številka pa naj bi se do leta 2028 zvišala kar na 115 milijard evrov. Kot poudarjajo, gre za ogromna sredstva, ki jih svetovni avdiovizualni sektor izgubi na letni ravni.

Največ spletnega piratstva je v ZDA in Indiji

Lani so največ dostopov do piratskih strani opravili prebivalci ZDA in Indije, ki so ustvarili po 11 odstotkov vseh globalnih dostopov do nelegalnih spletnih strani z video vsebino. Indija naj bi prihodnje leto že prehitela ZDA, saj je rast nelegalnih dostopov do video vsebin v tej državi ena najhitrejših na svetu. Sledijo prebivalci Rusije (šest odstotkov), Velike Britanije, Kanade, Ukrajine in Turčije (po tri odstotke) ter Nemčije, Kitajske in Indonezije (po dva odstotka).

Slovenija je raj za pirate

Podatki za Slovenijo znova niso znani, vendar smo v AIPA prepričani, da je spletno piratstvo v Sloveniji zelo razširjeno. Kot kažejo podatki MUSO za pretekla leta, je slovenski uporabnik interneta piratske spletne strani v povprečju obiskal skoraj dvakrat na teden, ta številka pa se je v zadnjem obdobju zagotovo še povečala.  Razmere so se s prihodom pretočnih platform še poslabšale. Pred deset in več leti so imeli filmov in serij željni uporabniki le nekaj izbir, in sicer, da gredo v kino, si izposodijo DVD ali pa čakajo več tednov, da določena televizijska hiša predvaja vse dele nadaljevanke. Danes temu ni tako, saj si je možno vsebine ogledati na pretočnih platformah in to takoj. To pa spletnim piratom omogoča, da vsebine ukradejo in jih takoj ponudijo na piratskih (nelegalnih) spletnih straneh.

AIPA: Spletno piratstvo je kraja

"V AIPA smo že večkrat opozorili, da spletno piratstvo duši panogo. Čeprav je avtorska pravica nematerialna lastnina, jo je treba obravnavati enakopravno kot vsako drugo lastnino. To pomeni, da je kraja filma oz. serije na spletu enaka katerikoli drugi kraji," poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik. Ob tem je izrazil obžalovanje, da so slovenski organi pregona ob spletnem piratstvu precej pasivni, podobno pa velja tudi za ponudnike dostopa do interneta ter druge pristojne državne institucije. Slovenija bi se morala boja s spletnim piratstvom lotiti sistemsko, predvsem pa s preganjanjem tovrstnih dejanj in izobraževanjem, ki ga v Sloveniji na tem področju praktično ne izvajamo.