Marčevske novice iz tujine

Datum objave: 11.03.2024

EVROPSKE IN MEDNARODNE INSTITUCIJE

EU se pripravlja na sprejem akta o umetni inteligenci

Evropska komisija: Belgijsko predsedstvo je Odboru stalnih predstavnikov držav članic (COREPER) predalo besedilo akta o umetni inteligenci, ki ga je tudi potrdilo 2. februarja. V tednu pred potrditvijo akta je bilo ozračje precej napeto, zato so se mnogi spraševali, če bo celo prišlo do zavrnitve predloga. Največji nasprotnik političnega dogovora okoli akta je bila Francija. Ta je skupaj z Nemčijo in Italijo zahtevala blažji regulativni režim za zmogljive modele umetne inteligence, ki podpirajo sisteme umetne inteligence splošnega namena. Razlog za to naj bi bila želja po pomoči obetavnim evropskim zagonskim podjetjem, kot sta Mistral AI in Aleph Alpha, ki bi lahko izzvala ameriška podjetja na tem področju. Vendar je bil Evropski parlament enoten pri zahtevi po strogih pravilih za te modele, saj so poslanci poudarili, da je nesprejemljivo, da bi iz uredbe izločili najmočnejše vrste umetne inteligence, medtem ko bi vse regulativno breme prepustili manjšim akterjem. Več o tem tukaj.

Evropska komisija: Evropska komisija je konec februarja ustanovila Evropski urad za umetno inteligenco. Kot so poudarili ob odprtju, urad predstavlja pomemben korak na področju oblikovanja regulacije, upravljanja in globalnega sodelovanja na področju umetne inteligence. Deluje kot osrednje stičišče za strokovnjake na področju umetne inteligence v EU, igra pa ključno vlogo pri izvajanju in uveljavljanju akta o umetni inteligenci. Urad poleg svojih osnovnih operativnih nalog deluje tudi kot osrednji koordinator za politiko umetne inteligence na ravni EU, nadzira "pakt o umetni inteligenci" ter spodbuja sodelovanje z različnimi entitetami. Belgija, kot predsedujoča EU, pa je pred dnevi lansirala pobudo, državljanski panel o umetni inteligenci. Gre za prvo tovrstno pobudo na svetu. Panel sestavlja 60 državljanov, ki so bili naključno izbrani med 16.000 povabljenimi. Njihova naloga pa je razprava o o priložnostih umetne inteligence in njenih vplivih na družbo. Več o tem tukaj in tukaj.

Industrija ima še veliko vprašanj, povezanih z umetno inteligenco

The Economist: Economist je pripravil video prispevek z naslovom »Je umetna inteligenca prihodnost filmskega ustvarjanja?«. Več o tem tukaj.

Euroactiv: Po tem ko sta Mistral AI in Microsoft napovedala svoje strateško partnerstvo, je to sprožilo val ogorčenja med zakonodajalci v Evropskem parlamentu. Francoski poslanci so med drugimi izrazili skrb o vplivu partnerstva na konkurenco na področju upravljanja storitev v oblaku. Več o tem tukaj.

Nordisk Film & TV Fond: Komentar z naslovom »Kako se filmska industrija spopada z zakonskimi zapleti na področju umetne inteligence?«. Umetna inteligenca bo kmalu postala integriran del vsake filmske oz. televizijske produkcije. Kako naprej in kje so potencialne pravne pasti ter konflikti? Več o tem tukaj.

Poljsko kulturno ministrstvo: Poljsko ministrstvo za kulturo in nacionalno dediščino je sprejelo edinstven pristop k izvajanju direktive o avtorski in sorodnih pravicah, zlasti glede uporabe avtorskih del za usposabljanje sistemov generativne umetne inteligence. Poljska je za razliko od drugih držav članic EU »izkoristila« zamudo pri implementaciji direktive za postavitev pravnega okvira, ki izrecno izvzema uporabo avtorskih materialov za ustvarjanje generativne umetne inteligence na področju besedilnega in podatkovnega rudarjenje (TDM). Zakonski predlog tako nakazuje, da reprodukcije za namene usposabljanja umetne inteligence modelov ne spadajo v izjeme za TDM. Več o tem tukaj.

TechnoLama: Komentar z naslovom Ali je vaš glas vaša last? Izzivi kloniranja glasu. Komentar se posveča pravni zakonodaji na tem področju. Več o tem tukaj.

WIPO izdal priročnik za uporabo umetne inteligence

WIPO: Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je izdala priročnik za uporabo umetne inteligence, s katerim želi pomagati različnim organizacijam na področju varovanja avtorskih pravic, pa tudi pri razumevanju tveganj za intelektualno lastnino, usmerjanjem delovanja in dogovoru o potencialnih varovalih. Več o tem tukaj.

EU v aktiven nadzor velikih spletnih platform

Evropska komisija: Evropska komisija je predstavila izboljšan uporabniški vmesnik za transparentno bazo podatkov, ki uvaja interaktivno nadzorno ploščo. Posodobitve vključujejo novo začetno stran, izboljšane možnosti filtriranja ter interaktivno nadzorno ploščo. Omenjeni vmesnik je v skladu z aktom o digitalnih storitvah, ki je v veljavo stopil lani. V skladu z njim morajo vse spletne platforme, razen mikro in malih podjetij, predložiti podatke, kar pomembno širi prizadevanja za transparentnost. Več o tem tukaj.

Evropska komisija objavila razpis za krepitev avdiovizualnih vsebin in sodelovanja

Evropska komisija: Evropska komisija je v okviru programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe) objavila razpis za TV in spletno vsebino za leto 2024. Evropska komisija želi z razpisom okrepiti neodvisnost evropskih producentov, povečati sodelovanja med subjekti iz različnih držav, ki sodelujejo v podprogramu Media, ter spodbuditi produkcijo visokokakovostnih programov namenjenih široki mednarodni distribuciji. Več o tem tukaj.

Kako EU varuje tehnične elemente avdiovizualnih projektov in kako zagotoviti ustrezno financiranje filmov?

Evropski parlament: Francoski evropski poslanec Geoffroy Didier (EPP) je na Evropsko komisijo naslovil vprašanje glede zaščite evropskih avdiovizualnih del in filma. Kot je poudaril, se tehnični elementi evropskih avdiovizualnih projektov (npr. negativi) pogosto shranjujejo zunaj EU, kar lahko predstavlja kulturni in strateški izziv. Zato je na Evropsko komisijo naslovil vprašanje, če razmišlja o uvedbi ukrepov, ki bi narekovali, da morajo tehnični elementi evropskih produkcij ostati znotraj EU. Poleg tega komisijo sprašuje, če bo ta ukrep podprla tudi na način, da bi morali prosilci za sofinanciranje filmov s strani EU to upoštevati. Več o tem tukaj.

Evropski parlament: Nemška evropska poslanka Petra Kammerevert je na Evropsko komisijo naslovila vprašanje, povezano z zmanjševanjem direktnega financiranja evropskega filma s strani držav članic. Kot je dejala, se države vse pogosteje zatekajo k davčnim spodbudam kot orodju za financiranja filma, vendar ne obstaja nobena študija, če je ta tehnika ustreznejša od direktnega financiranja. Zato Evropsko komisijo sprašuje, če bo ta naročila študijo z omenjenega področja. Komisijo pa tudi sprašuje kakšne ukrepe namerava sprejeti za obravnavo povečane konkurence med državami članicami pri produkciji filmov in kakšne ukrepe namerava sprejeti za zagotovitev nizkih stroškov produkcije filmov. Pri tem je posebej izpostavila področja, kjer obstajajo nacionalne sheme podpore filmom, ki vključujejo obveznosti naložb za ponudnike video na zahtevo, kot tudi davčne spodbude. Več o tem tukaj.

INDUSTRIJA

Nekaj novic z Berlinskega filmskega festivala

Cineuropa: Zlatega medveda za najboljši film na 74. Berlinalu, ki je potekal med 13. in 23. februarjem, je prejel dokumentarec Dahomey francosko-senegalske režiserke Mati Diop. Režiserka v filmu tematizira vrnitev 26 umetnin, ki so bile v času francoske kolonizacije ukradene kraljestvu Dahomey, zdajšnji državi Benin. Več o tem tukaj.

Evropska komisija: Štirje filmi, ki so nastali s sofinanciranjem EU, so se uvrstili med zmagovalce Berlinskega filmskega festivala. To so filmi No Other Land, Cu Li Never Cries, Maria's Silence in Some Rain Must Fall. Več o tem tukaj.

Berlinale je zaznamovalo tudi dogajanje, povezano z vojno v Gazi in obsodbo Izraela. Na zaključni prireditvi sta namreč Izrael obsodila ameriški režiser Ben Russell, ki ga je obtožil, da z obstreljevanjem gosto naseljenega območja Gaze izvaja genocid, in palestinski filmski ustvarjalec Basel Adra. Ta je dejal, da Izrael izvaja masaker nad palestinskim prebivalstvom, s čimer je požel aplavz občinstva. Nemška vlada, ki podpira Izrael, je napovedala preiskavo, različni odzivi pa se še kar vrstijo. Več o tem tukaj in tukaj.

Berlinale: Berlinski filmski festival je gostil posvet z naslovom »Uporaba umetne inteligence za približevanje gledalcem dokumentarnih filmov«. Na posvetu so se posvetili inovativni uporabi umetne inteligence onkraj tradicionalne filmske produkcije, pri čemer so se osredotočili na aktivno vključevanje občinstva na področju trženja dokumentarcev. Strokovnjaki so delili vpoglede v vlogo umetne inteligence pri analizi občinstva, ustvarjanju vsebine ter optimizaciji strategij distribucije. Več o tem tukaj.

Podelili so tudi francoske filmske nagrade

Cineuropa: Na podelitvi francoskih filmskih nagrad cezar je slavil film Anatomija padca (Anatomy of a Fall), ki je med drugim dobil nagrado za najboljši film, nagrado za najboljšo režijo (Justine Triet), najboljšo igralko (Sandra Hüller), najboljši scenarij (Arthur Harari) in najboljšo stransko vlogo (Swann Arlaud). Več o tem tukaj.

Irska še vedno ni implementirala AVMS direktive

Independent: Sodišče Evropske unije je Irsko kaznovalo z 2,5 milijona evrov, ker še vedno ni implementirala direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMS). To bi morala storiti že do septembra 2020. Poleg omenjenega zneska bo Irska morala vsak dan, ko še ne bo implementirala direktive, plačati še 10.000 evrov dodatne kazni. Več o tem tukaj.

Nemčija v spremembo financiranja domače filmske industrije

Nemško kulturno ministrstvo: Nemčija je pripravila predlog spremembe financiranja domače filmske industrije, ki med drugim vključuje tudi nov model davčnih olajšav, obveznost naložb za streaming platforme (tako ameriške kot lokalne) ter ustanovitev novega sklada za sofinanciranje. Na področju davčnih olajšav se filmski produkciji obetajo olajšave do 30 odstotkov priznanih stroškov, streaming platforme pa bodo morale vložiti 20 odstotkov prihodkov v produkcijo oz. pridobivanje evropskih del. Na to so se že odzvali veliki igralci na trgu, med drugimi Netflix, NBC  Universal in MPA, ki so izrazili nasprotovanje uvedbi obveznega sofinanciranja. Več o tem tukaj  in tukaj.

Češke in slovaške kinematografe je lani obiskalo več gledalcev

UFDS: Češka in Slovaška sta lani prvič po pandemiji zabeležili povečanje obiska v kinematografih. Velika platna na Češkem si je lani ogledalo 13,3 milijona gledalcev, kar je za odstotek več kot predlani, število gledalcev na Slovaškem pa se je povečalo za 16 odstotkov, in sicer na 5,02 milijona. Več o tem tukaj.

Evropski avdiovizualni observatorij objavil poročilo dostopnosti in kroženju del

Evropski avdiovizualni observatorij: Observatorij je pred dnevi predstavil poročilo o dostopnosti filmov in serij v EU, ki kaže, da so lahko gledalci v EU v letu 2022 dostopali do 88.000 del, na ravni razširjene Evrope pa do več kot 155.000 del. Vsebine iz držav EU predstavljajo 70 odstotkov vseh evropskih del, ki so bila predvajana. Poročilo tudi ugotavlja, da imajo TV serije večji tržni delež kot filmi, zajema pa tudi kroženje del znotraj Evrope. Po podatkih je 36 odstotkov del, ki krožijo po uniji, nastalo v EU, 34 odstotkov jih je prišlo iz drugih evropskih držav, preostalih 30 odstotkov pa iz neevropskih držav. Več o tem tukaj.

Britanski ustvarjalci se soočajo s pomanjkanjem dela, evropski s slabimi delovnimi pogoji

ScreenDaily: Sindikat britanskih ustvarjalnih industrij Bectu je pozval vlado, da skliče izredni vrh industrije, na katerem bi govorili o krizi, ki je prizadela neodvisne filmske in televizijske ustvarjalce. Kot poudarjajo v sindikatu, je anketa, ki so jo konec lanskega leta izvedli med t.i. freelancerji v Veliki Britaniji, pokazala, da zaradi različnih dejavnikov, tudi posledic stavke scenaristov in igralcev v ZDA, ni delalo 68 odstotkov vprašanih, 34 odstotkov pa jih je imelo za manj kot mesec dni dela. Več o tem tukaj.

The Parliament: Komentar španskega evropskega poslanca in člana Odbora Evropskega parlamenta za kulturo Domeneca Ruiza Devese (S&D) o delovnih pogojih evropskih umetnikov. Kot ugotavlja, slednji nujno potrebujejo boljše delovne pogoje, kar mora zagotoviti ustrezna zakonodaja. Več o tem tukaj.

Pravično nadomestilo je želja vseh ustvarjalcev

EFM in Euroactiv: European Film Market (EFM) in Euroactiv sta pripravila zanimiva podkasta, in sicer na temo Sled denarja: Transparentnost za pravično nadomestilo in Kako družbena omrežja oblikujejo evropske volitve leta 2024. Več o tem tukaj in tukaj.

Film New Europe: Poljski avdiovizualni ustvarjalci so razočarani nad predlogom novele zakona o avtorskem pravu. Ta namreč ne določa nadomestil z naslova uporabe del na spletu, je poudaril direktor poljske kolektivne organizacije ZAPA Dominik Skoczek. Več o tem tukaj.

Meta s svojim modelom "plačaj ali privoli" jezi evropske potrošnike

Euroactiv: Osem organizacij iz mreže evropske potrošniške organizacije BEUC je osmim nacionalnim organom za varstvo podatkov vložilo pritožbe zoper Facebook in Instagram, in sicer zaradi uporabe modela "plačaj ali privoli". Meta, ki je lastnica obeh omrežij, je ta model sprejela konec lanskega leta, v EU pa je sprožil številne negativne odzive. Več o tem tukaj.

PRAVNE ZADEVE

Kluwer Copyright Blog: Komentar z naslovom Kratkotrajne britanske sanje o kodeksu ravnanja o umetni inteligenci in avtorskem pravu. Komentar govori o željah britanske vlade, da bi sprejela kodeks ravnanja na področju umetne inteligence in kaj je botrovalo odločitvi, da tega ne bo storila. Več o tem tukaj.

Kluwer Copyright Blog: Analiza sodnega spora med časnikom New York Times in podjetjem OpenAI, ki je upravljalec sistema umetne inteligence ChatGPT. Medijska hiša toži OpenAI zaradi nedovoljene uporabe del za strojno učenje ChatGPT. Več o tem tukaj.

ČLANSKI KOTIČEK SAA

Izbor zanimivih novic s spletnih strani evropskih kolektivnih organizacij, med katerimi je tokrat tudi ena novica od AIPA, in sicer o izdaji nove številke Megafona - Podprimo razvoj, podprimo talent. Več o tem tukaj.

NAPOVED DOGODKOV

Belgijsko predsedstvo Svetu EU 13. in 14. marca pripravlja posvet Media Innovation Xchange. Gre za konferenco o digitalni transformaciji in inovacijah v medijih, ki bo potekala v Bruslju, ogledati pa si jo bo mogoče tudi prek spleta. Več o tem tukaj.

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO)  13. in 14.  marca pripravlja posvet o intelektualni lastnini in novih tehnologijah. Posvet bo potekal prek spleta. Več o tem tukaj.

Španska kolektivna organizacija SGAE 14. in 15. marca pripravlja mednarodni kongres na temo Intelektualna lastnina in kulturne industrije v luči razvoja generativne umetne inteligence. Posvet si bo mogoče ogledati tudi prek spleta. Več o tem tukaj.

Belgijsko predsedstvo Svetu EU in združenje FPS Economy 8. in 9. aprila pripravljata konferenco o avtorskih pravicah, in sicer na temo Ukrepi EU in držav članic v prid pravičnemu nadomestilu za avtorje, izvajalce in ustvarjalne industrije v digitalnem okolju. Več o tem tukaj.

Belgijsko predsedstvo Svetu EU 16. maja pripravlja posvet o delovnih pogojih umetnikov v Evropi. Več o tem tukaj.

[ {image : "/media/uploads/animation/s22spefONAhEjuW.jpg", title : "Kapa;Režija: Slobodan Maksimović;Senca Studio (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/D6Da8_YOtQmFP.jpg", title : "Inventura;Režija: Darko Sinko;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/7RMyTbu7gjT.jpg", title : "Beli bojevnik v črni obleki;Režija: Maja Weiss;Bela film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/z_QO4GQn5F.jpg", title : "Legenda o zlatorogu;Režija: Lea Vučko;Octopics (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/Dkl6TTjNIMYJb.jpg", title : "Iskre v času;Režija: Jurij Gruden;Senca Studio (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/kKPlQ2lSPX.jpg", title : "Vesolje med nami;Režija: Rahela Jagrič Pirc;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/8RlFNuWJflATX.jpg", title : "LGBT_SLO_1984;Režija: Boris Petkovič;Zavod Kineki (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/qW_vixhBTuLKJ.jpg", title : "Nekoč so bili ljudje (2021);Režija: Goran Vojnović;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/2HMTZwXpJHqd.jpg", title : "Spacapufi;Režija: Jaka Ivanc;Strup produkcija (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/5nNIF95NJEvL.jpg", title : "Ne pozabi dihati;Režija: Martin Turk;Bela film (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/HW2NqBQGAZfRi.jpg", title : "Odpuščanje;Režija: Marija Zidar;Vertigo (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/k1adCnn3PHaO.jpg", title : "Jaz sem Frenk;Režija: Metod Pevec;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/xpqzvvLR9Oku.jpg", title : "Zgodovina ljubezni;Režija: Sonja Prosenc;Monoo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/CDIYMZmwKn.jpg", title : "Orkester;Režija: Matevž Luzar;Gustav Film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/srBBcMxyri.jpg", title : "Žica;Režija: Tiha Gudac;OFF World/URGH! (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/2byxsgm50sn5oV0.jpg", title : "Tako se je končalo poletje;Režija: Matjaž Ivanišin;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/aF3ZJBnTLCEq5XH.jpg", title : "Septembrska klasa;Režija: Igor Šterk;A.A.C. Productions (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/IcCMwWabbDDF9.jpg", title : "A ti mene vidiš?;Režija: Jan Cvitkovič;Zavod Solsticij (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/72nTb3FJr3G7C.jpg", title : "Polsestra;Režija: Damjan Kozole;Vertigo (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/RSlwCIYpgC.jpg", title : "Jezdeca;Režija: Dominik Mencej;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/1oIrrLJYgJSckX.jpg", title : "Zastoj;Režija: Vinko Moderndörfer;Forum Ljubljana (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/MLr5935I2Cwh.jpg", title : "Prasica, slabšaln izraz za žensko;Režija: Tijana Zinajić;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/uxJrm9pWck.jpg", title : "Verschwinden / Izginjanje;Režija: Andrina Mračnikar;Vertigo (2022)" }, ]