Članstvo v CISAC je znak kakovosti kolektivne organizacije

Datum objave: 05.09.2016

Mednarodna konfederacija združenj avtorjev in skladateljev CISAC je pred dnevi praznovala 90. obletnico obstoja, kar jo uvršča med najstarejša tovrstna združenja v Evropi. CISAC je leta 1926 v Franciji ustanovilo 18 združenj iz 18 evropskih držav, takrat pa je skrbela predvsem za avtorje, ki so nastopali na dramskem področju. V zadnjih letih se je CISAC razvila v močno konfederacijo združenj, ki skrbi za avtorske pravice na področju glasbe, avdiovizualnih del, dramskih del, literature in vizualne umetnosti. Pred tedni je pridružena članica CISAC postala tudi AIPA. Kaj članstvo prinaša ustvarjalcem, AIPA, CISAC, družbi..., smo se pogovarjali z regionalnim direktorjem CISAC za Evropo, gospodom Mitkom Chatalbashevim.

Zakaj je po vašem mnenju članstvo v CISAC pomembno za kolektivno organizacijo, kot je npr. AIPA, in njene člane?

CISAC je vodilna svetovna krovna organizacija kolektivnih organizacij, saj združujemo 239 organizacij iz 123 držav. Te imajo pod okriljem več kot štiri milijone ustvarjalcev z vseh kontinentov in z vseh umetniških zvrsti, glasbe, avdiovizualnega področja, dramskih del, literature, itn. Članstvo v CISAC je predvsem "znak kakovosti", saj mora vsaka članica CISAC za vstop in tudi za obstoj v CISAC izpolniti visoke profesionalne standarde na področju upravljanja, transparentnosti in učinkovitosti. To pomeni, da vse članice CISAC ves čas skrbijo za visoko raven profesionalnosti. CISAC svojim članicam nudi podporo na številnih področjih, ob tem pa podpira in pomaga kolektivnim organizacijam, ki si želijo postati naše članice.

Prej ste omenili nekatere zahteve za vstop v CISAC. Lahko bolj podrobno navedete?

Pravice in dolžnosti članic CISAC so jasno zapisane v statutu in pravilih CISAC. Te morajo spoštovati vse kolektivne organizacije, ki so članice CISAC. Če tega ne počnejo, se lahko njihovo članstvo kadarkoli prekine. To nas loči od ostalih krovnih organizacij. Zato lahko trdimo, da so ta pravila garancija za dobre odnose med članicami CISAC, ustvarjalci, izdajatelji in uporabniki. Postavljena pravila določajo kvalitativne in kvantitativne kriterije s poudarkom na transparentnosti, učinkovitosti, odličnosti storitev za ustvarjalce, pravičnih pogojev za licenciranje umetniških del ter natančni in redni distribuciji prihodkov ustvarjalcem.

Kako bi ocenili položaj ustvarjalcev, posebno avdiovizualnih, v Evropi in svetu?

Položaj ustvarjalcev oz. avtorjev je bil vedno šibek. To je tudi eden glavnih razlogov povezovanja ustvarjalcev v kolektivne organizacije, ki so najboljši način za upravljanje njihovih pravic in interesov. Digitalna tehnologija pred avtorje postavlja nove izzive na področju čezmejne uporabe njihovih del. Prav zato je položaj avdiovizualnih ustvarjalcev najbolj ranljiv, tudi v razmerju do producentov, saj nimajo ustreznega manevrskega prostora in pogajalske moči, kar največkrat privede do sklenitve »buy out« pogodb. Zato je CISAC skupaj s partnersko organizacijo Writers & Directors Worldwide sprožila t.i. kampanjo s ciljem, da bi z ustrezno zakonodajo izboljšala razmere za avdiovizualne ustvarjalce (http://www.theaudiovisualcampaign.org).

Kaj pa na ravni EU, kakšne so razmere?

Na EU ravni si CISAC skupaj s sestrskima organizacijama SAA in GESAC prizadeva za pravično okolje za avdiovizualne ustvarjalce in čim boljša pogajalska izhodišča v procesu posodobitve zakonodaje s področja avtorskih pravic, ki jih načrtuje EU.

Kaj so trenutno največji izzivi za CISAC in "kolektivke"?

Vsekakor je to zaščita interesov ustvarjalcev, katerih dela so uporabljena v digitalnem medijih, saj ti nudijo odlične pogoje za širitev piratstva oz. kraje avtorskih pravic. Zato je ključnega pomena ozaveščanje, dobra zakonodaja in učinkovito odkrivanje piratstva. To so tudi prednostne naloge CISAC.

Kakšen je odnos internetnih podjetij do ustvarjalcev?

To je tudi pereča težava, saj internetni giganti trdijo, da obveznost spoštovanja avtorske pravice za njih ne velja (t.i. safe harbour exemptions). To pa seveda pomeni, da z ustvarjalci ne želijo deliti milijard evrov, ki jih ustvarijo z uporabo njihovih del. Zato moramo takoj ukrepati. In da jih prepričamo nasprotno, je ključen skupen nastop avtorjev, kolektivnih organizacij, CISAC, itn.


AIPA o članstvu v CISAC

Članstvo v CISAC je za AIPA prav gotovo izjemnega pomena, saj to na eni strani pomeni, da AIPA izpolnjuje stroge mednarodne standarde in kriterije, na drugi pa so nam s tem na široko odprta vrata do poglobljenega strokovnega sodelovanja tako na področju informacijskih platform kot tudi na pravnem področju. CISAC je najstarejše in največje tovrstno združenje na svetu in temu primerno ima svoje izjemno pomembno in odmevno mesto na področju kolektivnega uveljavljanja pravic.

[ {image : "/media/uploads/animation/MLr5935I2Cwh.jpg", title : "Prasica, slabšaln izraz za žensko;Režija: Tijana Zinajić;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/k1adCnn3PHaO.jpg", title : "Jaz sem Frenk;Režija: Metod Pevec;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/s22spefONAhEjuW.jpg", title : "Kapa;Režija: Slobodan Maksimović;Senca Studio (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/7RMyTbu7gjT.jpg", title : "Beli bojevnik v črni obleki;Režija: Maja Weiss;Bela film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/RSlwCIYpgC.jpg", title : "Jezdeca;Režija: Dominik Mencej;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/2byxsgm50sn5oV0.jpg", title : "Tako se je končalo poletje;Režija: Matjaž Ivanišin;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/CDIYMZmwKn.jpg", title : "Orkester;Režija: Matevž Luzar;Gustav Film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/2HMTZwXpJHqd.jpg", title : "Spacapufi;Režija: Jaka Ivanc;Strup produkcija (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/5nNIF95NJEvL.jpg", title : "Ne pozabi dihati;Režija: Martin Turk;Bela film (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/IcCMwWabbDDF9.jpg", title : "A ti mene vidiš?;Režija: Jan Cvitkovič;Zavod Solsticij (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/8RlFNuWJflATX.jpg", title : "LGBT_SLO_1984;Režija: Boris Petkovič;Zavod Kineki (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/1oIrrLJYgJSckX.jpg", title : "Zastoj;Režija: Vinko Moderndörfer;Forum Ljubljana (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/uxJrm9pWck.jpg", title : "Verschwinden / Izginjanje;Režija: Andrina Mračnikar;Vertigo (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/Dkl6TTjNIMYJb.jpg", title : "Iskre v času;Režija: Jurij Gruden;Senca Studio (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/xpqzvvLR9Oku.jpg", title : "Zgodovina ljubezni;Režija: Sonja Prosenc;Monoo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/aF3ZJBnTLCEq5XH.jpg", title : "Septembrska klasa;Režija: Igor Šterk;A.A.C. Productions (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/72nTb3FJr3G7C.jpg", title : "Polsestra;Režija: Damjan Kozole;Vertigo (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/qW_vixhBTuLKJ.jpg", title : "Nekoč so bili ljudje (2021);Režija: Goran Vojnović;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/D6Da8_YOtQmFP.jpg", title : "Inventura;Režija: Darko Sinko;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/HW2NqBQGAZfRi.jpg", title : "Odpuščanje;Režija: Marija Zidar;Vertigo (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/kKPlQ2lSPX.jpg", title : "Vesolje med nami;Režija: Rahela Jagrič Pirc;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/z_QO4GQn5F.jpg", title : "Legenda o zlatorogu;Režija: Lea Vučko;Octopics (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/srBBcMxyri.jpg", title : "Žica;Režija: Tiha Gudac;OFF World/URGH! (2021)" }, ]