Neenakopravnost med spoloma je še vedno pereče vprašanje na področju avdiovizualne industrije v Evropi, kaže raziskava Evropskega avdiovizualnega observatorija o zastopanosti žensk v panogi med letoma 2016 in 2020. Kot so ugotovili, so ženske v omenjenem obdobju na področju fikcijskih del upodobile le 39 odstotkov glavnih likov v filmih ali serijah, 33 odstotkov del so producirale, 27 odstotkov scenarijev pa so napisale. Še slabše so bile zastopane na področju režije, saj so režirale le 23 odstotkov del, montirale so deset odstotkov AV del in ustvarile devet odstotkov filmskih skladb.
Kot ocenjuje Hollywood Reporter, ki je tej tematiki posvetil poseben prispevek, je evropska avdiovizualna industrija še zelo daleč od želenega cilja, in sicer paritete 50/50 med spoloma. “Številke pozivajo k streznitvi in bolj aktivnim ukrepom, vključno z določitvijo kvot med spoloma, kot pogoj za financiranje del,” ocenjujejo v tej ameriški reviji, ki se že od leta 1930 osredotoča na svetovno filmsko, televizijsko in zabavno industrijo.
Ob tem so navedli, da so lani evropske režiserke, tudi mlajše generacije, osvojile številne prestižne filmske nagrade, a kljub temu še vedno težje dosežejo prepoznavnost kot npr. njihovi moški kolegi. Tako je lani na 74. filmskem festivalu v Cannesu najprestižnejšo nagrado, zlato palmo, prejel francosko-belgijski film Titane režiserke Julie Ducournau. Nemška režiserka Maria Schrader je v tekmi za oskarja s filmom I’m Your Man, film Happening, ki ga je režirala Audrey Diwan, pa je prejel zlatega leva na beneškem filmskem festivalu. Režiserka iz BiH Jasmila Žbanić je režirala film Film Quo Vadis, Aida?, ki je od Evropske filmske akademije prejel celo dve nagradi, in sicer nagrado za najboljšo režijo in nagrado za najboljšo igralko (Jasna Đuričić).
Evropske krovne organizacije avdiovizualnih ustvarjalcev so večkrat poudarile, da imajo ženske v t. i. zahodnem svetu na papirju zagotovljene vse pravice, vendar pa je dejstvo, da na marsikaterem področju, tudi v avdiovizualni industriji, še vedno niso enakopravne z moškimi. To je vidno predvsem na trgu dela. Ženske težje dobijo delo, predvsem v poklicih, ki veljajo za moške, če pa že dobijo službo, so zanjo manj plačane.
Neenakopravnost med spoloma na področju filma je očitna tudi v Sloveniji. Študija o enakosti spolov, ki so jo pripravili v Slovenskem filmskem centru leta 2018, je pokazala, da smo v samostojni Sloveniji šele leta 2002, se pravi 11 let po osamosvojitvi, dobili dva celovečerna igrana filma režiserk, in sicer Maje Weiss (Varuh meje) ter Hanne Slak (Slepa pega).
Razmere so se od takrat malenkost izboljšale. V AIPA se brezpogojno zavzemamo za enakopravnost med spoloma, tudi na področju avdiovizualne industrije. To je toliko bolj pomembno v trenutnih razmerah, ko se vsi soočamo z globalno pandemijo covid-19, ki je globoko zarezala v vse pore našega življenja. Vedno znova je potrebno opozarjati, da je vsakršna diskriminacija nesprejemljiva, da šteje le sodelovanje ter da bomo lahko le s skupnimi močmi premagali trenutne težave in zgradili lepšo prihodnost.