10 dogodkov, ki so še posebej zaznamovali leto 2021

1. AIPA je ob slovenskem kulturnem prazniku v sodelovanju s platformo Cinesquare pripravila spletni filmski festival 8. februar - 8 slovenskih filmov - 8 dni. V okviru festivala si je bilo možno ogledati filme Šanghaj, Oroslan, Gajin svet, Ne bom več luzerka, Zgodovina ljubezni, Pojdi z mano, Vsi proti vsem in Kako naj se znajdemo v Sloveniji, Avstraliji in jutri v celem svetu. Več o tem na tej povezavi.

2. Pobudniki kampanje #PayPerformers, katere ambasadorja sta tudi igralca Katarina Čas in Sebastian Cavazza, so evropske odločevalce opozorili na katastrofalno slab finančni in socialni položaj izvajalcev zaradi pandemije covid-19. Kot so poudarili, so izvajalci zaradi pandemije izgubili praktično vse angažmaje, preživljajo pa se s prihranki in z različnimi oblikami pomoči. Medtem pa v času različnih omejitev spletne platforme na veliko uporabljajo dela ustvarjalcev, s katerimi beležijo rekordno gledanost in ustvarjajo rekordne dobičke. Več o tem na tej povezavi.

3. AIPA je pripravila "navodila za implementacijo direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu", z implementacijo katere bi lahko po letu 1995 končno tudi v Sloveniji celostno uredili avdiovizualno področje, ki je v primerjavi z glasbenim ali literarnim deprimirano. Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je ob tem odločevalcem poslala odprto pismo, v katerem jih je pozvala k čim hitrejši implementaciji direktive, skupaj s členi, ki omogočajo pravično in proporcionalno nadomestilo. Poziv so podpisali številni ustvarjalci. Več o tem na tej povezavi.

4. Rok, do katerega bi morale države EU implementirati direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, se je iztekel 7. junija. Slovenija roka ni ujela, saj je bila zakonodaja (ZASP in ZKUASP), ki bi to uredila, še v javni obravnavi. Zato so Inštitut Janeza Evangelista Kreka in partnerji, med katerimi je bila tudi AIPA, pripravili mednarodni posvet o prenosu direktive. Sporočilo posveta je bilo, da se je svet digitaliziral, Slovenija pa novonastale razmere na trgu urejuje z zastarelo zakonodajo. Udeleženci so izpostavili tudi dejstvo, da tekom postopka sprejemanja zakonodaje ni bila opravljena nobena javna razprava. Več o tem na tej povezavi.

5. AIPA je s podelitvijo nagrade orion prvič izpostavila presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del. Nagrade orion, ki so poimenovane po enem najsvetlejših ozvezdij na nebu, so razdeljene v tri kategorije. V prvi kategoriji je bilo za najbolj gledana domača avdiovizualna dela v kabelski retransmisiji v letu 2020 podeljenih sedem nagrad zvezde oriona (Najini mostovi, Jezero, V imenu ljudstva, Gajin svet, Radio Ga Ga, Takle mamo, Sreča na vrvici), za igralske dosežke v letu 2020 so bile podeljene tri nagrade najsvetlejša zvezda (Manca Dorrer, Nika Rozman in Sebastian Cavazza), za avtorsko drznost in ustvarjalno izvirnost slovenskih avdiovizualnih del v letu 2020 pa so bile podeljene tri butnskale. Butnskale so dobili Tilen Artač in Igor Bračič za Malo teraso v sklopu oddaje Kaj dogaja, Valentina Smej Novak in Luka Novak za serijo 50 knjig, ki so nas napisale ter Ajda Smrekar, Eva Mahkovic in Sebastian Cavazza za oddajo na spletu Teme karantene. Nagrade so delo Mihe Knifica, akademskega kiparja, režiserja in člana AIPA. Več o tem na tej povezavi.

6. AIPA je dosegla nov mejnik, saj je v prvi polovici leta presegla zastavljeni načrt za skoraj deset odstotkov in zbrala za več kot tri milijone evrov nadomestil. Levji delež te rasti je posledica uspešnega poslovanja Kopriva, ki v imenu in za račun igralcev, producentov in soavtorjev avdiovizualnih del zbira nadomestila iz naslova privatnega reproduciranja. Več o tem na tej povezavi.

7. Evropska komisija je avgusta začela postopek zoper 23 držav članic EU, vključno s Slovenijo, ker v nacionalno zakonodajo niso pravočasno prenesle direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Organizacija Forum Fokus je ob tem pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavniki stroke ocenili, da slovenska zamuda pri implementaciji direktive ni nujno slaba. Zamuda je lahko priložnost, da predlagatelj pozorno preuči vsebino implementacije v tistih državah, ki so direktivo že prenesle (Nemčija, Nizozemska, Francija). Več o tem na tej povezavi. O zamudi pri implementaciji direktive je tekla beseda tudi na okrogli mizi STA in v okviru 24. Festivala slovenskega filma (FSF).

8. Evropsko združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA), katerega članica je tudi AIPA, je na Urad za intelektualno lastnino naslovilo odprto pismo, v katerem pozivajo k čim prejšnji implementaciji predlani sprejete direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu – predvsem k ustreznemu prenosu 18. člena. Za avdiovizualne ustvarjalce je najboljša rešitev uzakonitev neodpovedljive in neodtujljive pravice do nadomestila, ta naj bo kolektivno upravljan, nadomestilo pa plačujejo uporabniki del, so poudarili v SAA, kjer so kot primer dobre prakse na tem področju izpostavili Italijo in Španijo. Več o tem na tej povezavi. AIPA je ob tem pripravila prevod študije o razmerah v Italiji in Španiji.

9. Skupščina AIPA je za člana nadzornega odbora iz vrst producentov za prihodnje tri leta izvolila Tino Smrekar in Danijela Hočevarja, predsednik odbora pa je za obdobje enega leta postal Klemen Dvornik. Nadzorniki so konec oktobra direktorju AIPA Gregorju Štiberniku zaupali nov štiriletni mandat. Več o tem na tej povezavi.

10. AIPA je v okviru svojega poslanstva in družbene odgovornosti objavila več pozivov za izplačila sredstev iz namenskih skladov, in sicer februarja in novembra ter decembra. Maja in avgusta je objavila poziv za oddajo vlog za izredna sredstva PKP7, več na tej in tej povezavi.