Naj 10 leta 2022

AIPA na svojem spletnem mestu redno objavlja aktualne domače in novice iz tujine. Leta 2022 se bomo spominjali po številnih uspehih in pomembnih dogodkih.

Ob zaključku leta izpostavljamo deset tistih, ki so po našem mnenju letos najbolj zaznamovali slovensko avdiovizualno industrijo.

1. Slovenija je konec septembra z novelama zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) dobila eno najmodernejših zakonodaj s področja kolektivnega upravljanja pravic na svetu.

S tem se je zaključil proces, na katerega je bila AIPA skupaj s svojimi člani, krovnimi organizacijami, društvi iz AV področja in drugimi deležniki v zadnjih letih več kot 100% osredotočena. Cilj je bil zastavljen že leta 2007: tudi avdiovizualni ustvarjalci morajo uživati pravice, ki jih imajo njihovih kolegi v drugih državah EU in njihovi kolegi na ostalih področjih ustvarjanja.

2. AIPA je oktobra prejela novo dovoljenje, in sicer za upravljanje pravic v primeru dajanja na voljo javnosti AV del. Dovoljenje je bilo podeljeno za soavtorje, producente in izvajalce AV del (več o tem na tej povezavi).

AIPA je oddala tudi vloge za uveljavljanje tistih novih pravic, ki jih filmskim producentom, igralcem in soavtorjem prinašajo spremembe ZASP in ZKUASP. Upamo, da bomo že kmalu lahko pričeli z zbiranjem nadomestil za igralce in producente v primeru kabelske retransmisije AV del in za soavtorje in igralce v primeru televizijskega oddajanja ter npr. tudi za vse tri kategorije imetnikov pravic za uporabo njihovih del v lokalih in trgovinah in za uporabo AV del na spletu (več o tem na tej povezavi).

V teh prizadevanjih je bila AIPA deležna podpore iz celega sveta s strani številnih sestrskih organizacij in krovnih združenj.

3. AIPA je septembra gostila vrh AV kolektivnih organizacij iz regije. Prisotni predstavniki organizacij A-prava (Črna gora), DHFR (Hrvaška), VAPIK (Kosovo*), AZAS (Severna Makedonija) in AIPA so se na podlagi ugotovitev, da je v regiji veliko več skupnih točk kot razlik, dogovorili, da bodo organizacije začele graditi skupno bazo del in imetnikov pravic, ki jih zastopajo v regiji, dosežen pa je bil tudi načelen dogovor o skupnem regionalnem pristopu k urejanju pravic s platformami (več o tem na tej povezavi).

Maja pa so AIPA, Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) in Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS) v Ljubljani pripravili regionalno konferenco avdiovizualnih ustvarjalcev. Na njej je bilo slišati, da ustvarjalci potrebujejo moderno zakonodajo, ki bo sledila hitremu digitalnemu razvoju na trgu (več o tem na tej povezavi).

4. AVACI - Mednarodne konfederacije avdiovizualnih avtorjev – je septembra v prostorih AIPA slovesno odprl svoj evropski sedež.

Otvoritev je bila del dvodnevnega srečanja izvršnega odbora ter pravno-tehničnega odbora AVACI. Glavna naloga krovne organizacije je, da nudi zaščito pravic avdiovizualnim avtorjem po svetu ter logistično in finančno pomoč pri varovanju teh pravic. Na srečanju so avdiovizualni avtorji, ki zastopajo kolektivne organizacije, federacije in konfederacije iz Evrope, Afrike, Latinske Amerike in azijsko-pacifiške regije, načrtovali politične, pravne in komunikacijske strategije, da bi še naprej gradili ustrezno okolje za AV avtorje (več o tem na tej povezavi).

5. Maja je AIPA je z nagradami orion zopet izpostavila presežke na področju slovenskih AV del. Nagrade so razdeljene v tri kategorije. V prvi kategoriji je bilo za najbolj gledana domača avdiovizualna dela v kabelski retransmisiji v letu 2021 znova podeljenih sedem nagrad zvezde oriona, za igralske dosežke v preteklem letu so bile podeljene tri nagrade najsvetlejša zvezda, za avtorsko drznost in ustvarjalno izvirnost slovenskih avdiovizualnih del v letu 2021 pa tri butnskale. Zvezde oriona so dobili nadaljevanka Najini mostovi, nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka, nadaljevanka Sekirca v med, dokumentarni film Divja Slovenija, mladinski film Košarkar naj bo 2, nadaljevanka Zelena Generacija in film Maribor Vijolč'ni. Nagrado za igralske dosežke, najsvetlejša zvezda, so dobili Gaja Filač za vlogo v filmu Košarkar naj bo 2, Dario Varga za vlogo v nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka in Matej Zemljič za vlogo v nadaljevanki Najini mostovi. Nagrade butnskala, ki se jih podeljuje za različne presežke, pa so prejeli Mojca Dumančič za ustvarjanje dokumentarca V žrelu kapitala, Urška Djukić za kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje in Zoran Gabrijan, Miha Mlaker in Simon Pintar za serijo reklamnih spotov za podjetje Lesnina (več o tem na tej povezavi).

6. Tudi sicer so člani AIPA v letu 2022 prejemali številne nagrade in priznanja toma in v tujini. Med njimi posebej izstopajo dobitnica Prešernove nagrade, režiserka in multidisciplinarna umetnica, Ema Kugler in nagrajenca Prešernovega sklada, Matevž Luzar in Drago Ivanuša. Filmski režiser in scenarist ter član nadzornega odbora AIPA Luzar je nagrado dobil za film Orkester, skladatelj gledališke in filmske glasbe Ivanuša pa za projekte med letoma 2019 in 2022 (več o tem na tej povezavi).

Režiserka Urška Djukić pa je osvojila evropsko filmsko nagrado. Njen večkrat nagrajeni kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje je dobil nagrado za najboljši film v kategoriji kratkih filmov. V kategoriji European Discovery- Prix Fipresci, ki je namenjena igranim prvencem, pa je zmagala slovenska manjšinska koprodukcija, film Telesce, italijanske režiserke Laure Samani. Prvenec je italijansko-slovensko-francoska koprodukcija, direktor fotografije je Mitja Ličen. Slovenski koproducent filma je produkcijska hiša Vertigo (več o tem na tej povezavi). 

7. AIPA je v okviru svojega poslanstva in družbene odgovornosti objavila več pozivov za izplačila sredstev iz sklada soavtorjev avdiovizualnih del.

Izvedeni sta bili tudi dve seji skupščine, na katerih so bili izvoljeni predstavniki v organe vodenja in nadzora, potrjena poročila in sprejeti poslovni načrti ter tiste dopolnitve aktov, ki so pomembne za upravljanje novih pravic. Spremembe aktov, ki so jih člani sprejeli na skupščini, so objavljene na tej povezavi.

V letu 2022 sta bili izdani dve številki Megafona, organiziranih pa več posvetov in delavnic.

8. AIPA, Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) in Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS) so konec maja v Ljubljani pripravili regionalno konferenco avdiovizualnih ustvarjalcev. Na njej je bilo slišati, da ustvarjalci potrebujejo moderno zakonodajo, ki bo sledila hitremu digitalnemu razvoju na trgu (več o tem na tej povezavi).  

V luči implementacije direktiv je AIPA na svojih straneh redno objavljala najboljše tuje prakse: pisali smo o urejenem AV področju na Poljskem, o izjemno uspešnem prenosu direktiv v Belgiji, o odlični zaščiti ustvarjalcev in izjemni rasti uporabe AV del v Italiji ter o tem, kako Španija z novo zakonodajo dodatno spodbuja avdiovizualni sektor

9. AIPA je tudi v letu 2022 nadaljevala s svojim mednarodnim udejstvovanjem. Člani združenja Writers & Directors Worldwide (W&DW) so junija izvolili novo vodstvo in nov izvršni odbor združenja, v katerem sedi tudi predsednik nadzornega odbora AIPA Klemen Dvornik (več o tem na tej povezavi). Člani Evropskega združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) pa so, prav tako junija, v nov upravni odbor združenja znova imenovali direktorja AIPA Gregorja Štibernika (več o tem na tej povezavi). Direktor AIPA je februarja od Mednarodne platforme za mreženje strokovnjakov s področja intelektualne lastnine IPR Gorilla dobil naziv TOP IP Leader. Štibernik je priznanje dobil za svoje delo na področju kolektivnega upravljanja in varovanju avtorskih pravic ustvarjalcev (več o tem na tej povezavi).

10. Upravno sodišč je skoraj po treh letih razsodilo v zadevi I U 1469/2019, s to sodbo pa je dovoljenje Društva Kopriva k.o. postalo pravnomočno, odpravljen pa je tudi vsakršen dvom v pravilnost izdanega dovoljenja Društvu Kopriva, k.o. (več o tem na tej povezavi). Spomnimo: Združenje SAZAS je kot edina kolektivna organizacija izpodbijalo dovoljenje Društva Kopriva, ki je po 10 letih julija 2019 začelo kolektivno upravljati pravico do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe. To nadomestilo pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom (več o tem na tej povezavi).