SAMOZAPOSLENI V KULTURI: Obetajo se novosti

Ministrstvo za kulturo je 1. 10. 2024 v javno obravnavo poslalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I).¹ Gre za najobsežnejšo spremembo krov- nega zakona v kulturi v dvajsetih letih, ki naj bi med drugim prinesla tudi sistemsko prenovo statusa in dela samozaposlenih v kulturi. Kaj to pomeni za samozaposlene in ali bodo spremembe res bistveno vplivale na njihov položaj?

Poleg preimenovanja v samostojne delavce v kulturi (ki je vsaj za enkrat zgolj kozmetične narave in samo po sebi ne prinaša konkretnih sprememb) se nekoliko spreminjajo še pravice na dveh področjih:

(1) Socialna varnost

Samostojni delavci v kulturi (SDK) naj bi bili upraviče- ni do bolniškega nadomestila do 4-krat letno (ne več zgolj 1-krat), in sicer tudi za poškodbe (doslej le ob bolezni). Prav tako se spreminja pogoj koriščenja bolniške: ne več 31. delovni dan, temveč 31. koledarski dan.

Novost je obdobni zdravniški pregled – ob vpisu ali ponovnem vpisu in nato vsakih pet let od zadnjega preventivnega zdravstvenega pregleda lahko vsak SDK zaprosi za nadomestilo za stroške preventivnega zdrav- stvenega pregleda, ki jih v višini do 150 evrov in na pod- lagi predloženega dokazila o izvedbi pregleda s strani pooblaščenega zdravnika krije ministrstvo, pristojno za kulturo (MK). Glede na stanje zdravstvene oskrbe samozaposlenih je novost vsekakor dobrodošla² – videno izvzetje stroškov pregleda iz cenzusa, na kar smo MK tudi opozorili.

Še en korak v pravo smer je izrecno zapisana pravica do mirovanja statusa bodisi zaradi zdravstvenih razlogov (npr. ob dolgotrajni bolniški odsotnosti ali starševskem dopustu) bodisi študija ali začasne zaposlitve za polni delovni čas.

(2) Plačilo prispevkov

Bistveni novosti sta karierna dinamika in drsni cenzus.³ Uvaja se 4 razrede karierne dinamike, ki omogočajo vsakemu SDK oblikovanje lastnega napredovanja: pogoji za pridobitev statusa so možni takoj po končanem šolanju, po 10. in 20. letu kariere se pričakujeta izrazitejši tako kvaliteta kot kvantiteta, v 3. desetletju pa spet nekoliko nižji. Višji razred karierne dinamike pomeni nekoliko višje prispevke, ki jih v osnovi lahko krije MK – dolgoročno naj bi se tako zvišalo pokojnine SDK, torej nekoliko izboljšalo njihov socialni položaj ob upokojitvi oz. zmanjšalo potrebo po republiških priznavalninah.⁴

To, da se ob predvidenem postopnem višanju prispevkov ne zviša tudi cenzus, ni v skladu z logiko karierne dinamike, kjer naj bi delavec ob napredovanju začel prejemati tudi višjo plačo.

Za vse, ki bodo cenzus presegali za več kot 30 % (glej naslednji odstavek), morda status SDK ne bo več privlačen in ga bodo zamenjali za status S. P., ki bo pri zneskih ne- koliko nad 30 % cenzusa verjetno še vedno predvideval minimalne prispevke.

Nekoliko več dvomov vzbuja tudi t. i. drsni cenzus, o katerem se je pred objavo predloga zakona veliko govorilo, zato so bila tudi pričakovanja samozaposlenih precejšnja. Žal jih predlagani zakon v veliki meri ne izpolnjuje, saj predvideva, da bi SDK, ki preseže cenzus za:

• največ 10 % => sam plačeval 20 % prispevkov, 80 % pa bi jih še naprej pokrivalo MK;
• 10–20 % => sam plačeval 50 % prispevkov;
• 20–30 % => sam plačeval 80 % prispevkov, torej bi jih MK pokrivalo zgolj 20 %;
• za več kot 30 % => prispevke v celoti pokrival sam.

Z izračunom tako lahko ugotovimo, da bi SDK, ki zasluži natanko 110 % cenzusa, za prispevke porabil približno tretjino svojega presežka, tisti, ki zasluži natanko 120 % ali natanko 130 % cenzusa, pa približno polovico (glej tabelo).

Čeprav gre brez dvoma za izboljšanje sedanjega stanja, ko je samozaposleni »kaznovan« že za najmanjše preseganje cenzusa in si mora naslednje leto celoten znesek prispevkov pokriti sam, predlagani drsni cenzus samozaposlene z nekoliko višjimi dohodki še vedno zgolj kaznuje. Boljša in (glede na socialno bombo, ki se nam bliža z upokojevanjem večjega števila samozaposlenih) na dolgi rok bolj vzdržna rešitev bi bila verjetno plačevanje minimalnih prispevkov vsem samozaposlenim, ki izpolnjujejo kvantitativne in kvalitativne kriterije, s strani MK ter hkrati zahteva, da si ob preseganju cenzusa vsak sam plačuje »nadgradnjo« minimalnih prispevkov.

Tako bi si k večji pokojnini sami prispevali vsi samozaposleni, ki jim zaslužek to omogoča – status večjega zaslužka ne bi kaznoval z delnim ali popolnim odvzemom pravice do prispevkov, temveč bi samozaposlene zgolj obvezoval, da ob večjem zaslužku sami poskrbijo za nekoliko stabilnejšo prihodnost.

Argument, da že s strani MK predlagana ureditev pomeni veliko dodatno obremenitev proračuna, ne drži vode, saj se predvideva, da bo ob novi ureditvi znaten delež samozaposlenih, ki trenutno beleži dohodke tik pod cenzusom, cenzus ob milejših »kaznih« vsaj nekoliko presegel. Tako se bo obveznost MK do njih celo zmanjšala, saj si bodo prispevke delno pokrivali sami.

Drsni cenzus, preračunan glede na trenutni cenzus (21.244,48 eur/leto) in višino prispevkov (min. prispevki 10/24 = 544,04 eur; prispevki 1 leto = 6.528,48 eur), je le približen orientir, saj bodo zneski v 2025 drugačni.

Urša Menart, članica DSR

Članek je bil objavljen v 13. številki Megafona.

_________

1) Predlog zakona je dosegljiv na Portalu GOV.SI: e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=17177; morda je krajša pot, če v iskalnik vtipkate ministrstvo za kulturo in na spletni strani odprete zavihek Zakonodaja.

2) 35 % samozaposlenih v kulturi poroča o težavah pri dostopu do zdravstvenih storitev – gl. predlog zakona, str 6, tč f ).

3) Podrobneje ju odreja Uredba o samozaposlenih v kulturi, ki se spreminja vzporedno z zakonom.

4) Trenutno samozaposlenim ob upokojitvi pomagajo zvišati pokojnino na 771,62 EUR (kar je le malce nad minimalno pokojnino za 40 let delovne dobe).