Spletne platforme zahtevajo, da se imetniki odpovedo pravicam

Televizijski in filmski skladatelji po svetu so zaskrbljeni zaradi vse bolj uveljavljene prakse spletnih platform, ki od njih zahtevajo, da se odpovejo avtorskim pravicam na delih, in sicer v zameno za enkratno plačilo. O tej praksi, v kateri prednjači Netflix, je pred tedni tekla beseda tudi na generalni skupščini Mednarodnega sveta ustvarjalcev glasbe (CIAM) v Budimpešti. Zbrani so omenjeno prakso označili za nepošteno in jo obsodili, pravna predstavnica Netflixa pa je hitela s pojasnili, da odkup pravic ni pogoj za sodelovanje z največjo svetovno spletno platformo za video na zahtevo.

Vendar pa je realnost drugačna, poroča ena najbolj branih revij s področja zabave na svetu, ameriški Billboard. Številni ustvarjalci, predvsem mlajši oz. tisti, ki še niso uveljavljeni, pričajo, da Netflix od njih zahteva, da se odpovejo svojim pravicam v zameno za enkratno (nizko) plačilo.

Prav zato so ameriški televizijski in filmski skladatelji pred tedni ustanovili iniciativo Your Music, Your future, ki bo ustvarjalce seznanjala z njihovimi pravicami. Na čelu iniciative so nekatera uveljavljena imena, kot so Carter Burwell (The Ballad of Buster Scruggs; Three Billboards Outside Ebbing, Missouri), John Powell (Solo: A Star Wars Story, The Bourne Identity) in Miriam Cutler (The Ghosts of Abu Ghraib; Love, Gilda).

Netflix svojo prakso, ki jo imenuje ‘neposredno licenciranje’, sicer opravičuje. V podjetju pravijo, da odkup pravic ni nujen, saj gre le za predlog, ki ga ustvarjalci lahko zavrnejo. Vendar pa ustvarjalci in pravniki opozarjajo na Netlfixov priročnik (Netflix Delivery Requirements). Pogodbe Netflixu omogočajo, da AV dela uporablja "brez omejitev", kar pomeni povsod in brez časovne in ozemeljske omejitve. Netflix sicer pravi, da se lahko producenti pogajajo o teh zahtevah in da niso dokončne, vendar je jasno, kdo ima škarje in platno v rokah, poudarja Billboard.

Tudi v EU so pravice na preizkušnji. Netflix, ki ima 158 milijonov naročnikov po vsem svetu, očitno želi svojo ‘buy-out’ prakso širiti tudi drugod po svetu – neglede na nacionalne zakonodaje.

Predsednica združenja glasbenih avtorjev in skladateljev (SACEM) Cecile Rap-Veber pravi: "Želim si, da bi imetnikom pravic pridobila pošteno plačilo. Število naročnikov in prihodki Netflixa se je močno povečalo po zaslugi del naših ustvarjalcev. Zato bi morali imeti koristi od uspeha vsi, tako kot zdaj predvideva zakonodaja v Franciji, je dejala.

Evropski ustvarjalci opozarjajo, da je EU sprejela pomembno Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vendar mora biti ta implementirana po državah članicah na način, da bodo ustvarjalci lahko uveljavljali svoje pravice, tudi pravično – predvsem pa PRIMERNO nadomestilo. Enkratno plačilo enkrat za vselej to pač ni. Posebej pomembno je tudi poročanje o uporabi del. Za razliko od večjih filmskih studiev in tradicionalnih televizijskih ter kabelskih omrežij, Netflix ne sporoča podatkov o pretakanju vsebin,.

Prav zato je predsednik Svetovnega združenja avtorjev in skladateljev (CISAC) Jean-Michel Jarre dejal, da CISAC preučuje pravne posledice pogodb o odkupu in jih je že označil za "izkoriščanje". Kot je ocenil, "se v tem boju srečujemo z velikanskimi nasprotniki - Golijati tehnološkega sveta". S tem se strinja tudi generalni direktor CISAC Gadi Oron, ki pravi, da ni jasno, če lahko ameriške platforme za video na zahtevo vsiljujejo ameriške tržne prakse in pogodbe ustvarjalcem, ki niso v ZDA, in sicer na način, da se odpovejo vsem pravicam v vseh državah. Združenje CISAC, katerega član je tudi AIPA, tudi preiskuje, če so te pogodbe v nasprotju s pravnim okvirom zunaj ZDA, "pravi Oron. Evropski zakoni npr. otežujejo oz. onemogočajo vsiljene odkupe.

Ustvarjalci opozarjajo, da bi v primeru, če bi odkupi postali standard v panogi, močno vplivalo na možnost poštenega zaslužka. Honorar ustvarjalcev bi moralo biti razdeljen na vsaj dve komponenti: (1) začetno plačilo za čas ustvarjanja in (2) proporcionalno nadomestilo za ves čas uporabe AV dela. Zato je pomembno, da ustvarjalci zadržijo pravice na svojih delih, saj večino prihodkov dobijo z naslova ogleda njihovih del. Če bodo vse pravice prešle v last platform, jim ne bo ostalo nič, opozarjajo.

V AIPA se zavzemamo za uravnoteženo participacijo vseh imetnikov pravic – producentov, igralcev in avtorjev. Veseli nas, da je tudi ugledna ameriška revija prepoznala pomen ustrezne implementacije Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu po vseh državah članicah EU, in sicer na način, ki bo omogočil, da se ustvarjalcem zagotovijo ustrezne pravice, tudi pravično nadomestilo.

Na tem mestu želimo ponovno poudariti, da so v zelo specifičnem položaju vsi slovenski avdiovizualni ustvarjalci. Upamo, da bo nova zakonodaja to spremenila, in sicer na bolje, tako da bi se pravice avdiovizualnih imetnikov izenačile npr. s pravicami glasbenikov in literatov. Zato znova pozivamo državne institucije, da pri prenosu Direktive dajo posebno pozornost avdiovizualnim avtorjem in njihovim pravicam. Zgornji primer je lahko v poduk, če pravice niso ustrezno uzakonjene.