Marčevske novice o umetni inteligenci, Berlinalu, oskarjih in aktualnostih v AV industriji

Datum objave: 19.03.2025

V marčevskih novicah pišemo o zaključkih pariškega vrha o umetni inteligenci. Poročamo o uspehih filmov, ki jih je sofinancirala EU, na podelitvi oskarjev. V evropski avdiovizualni industriji so zaznani številni pozivi k enakopravnosti med spoloma, pretočne platforme pa so presegle prihodke evropskih javnih televizij in pri zahodnoevropskih produkcijskih hišah naročile največ kriminalk in srhljivk. Ameriški predsednik Donald Trump nasprotuje digitalnim predpisom EU, italijanska finančna policija pa preiskuje omrežje X zaradi domnevne utaje davkov. Evropska filmska industrija podpira geoblokiranje, evropske krovne organizacije pa nasprotujejo češkim načrtom za znižanje nadomestil z naslova privatnega kopiranja.

Med novicami o umetni inteligenci poročamo, da sta francoski kolektivni organizaciji SPEDIDAM in ADAMI kot prvi na svetu uporabili pravico do izključitve iz izjeme, ki umetni inteligenci omogoča nepooblaščeno uporabo del. Umetna inteligenca naj bi ustvarjala tudi poceni filme in personalizirala vsebine. Svetovna krovna združenja med tem podpirajo britanske ustvarjalce pri zahtevah za zaščito pred umetno inteligenco, upravljalcem sistemov umetne inteligence pa povzroča težave določba akta o umetni inteligenci o transparentnosti.

Med pravnimi zadevami pišemo o pravnih vidikih umetne inteligence. Evropski odločevalci in krovne organizacije zahtevajo odpravo vrzeli, ki umetni inteligenci omogočajo izigravanje evropske zakonodaje. Ameriški urad za intelektualno lastnino vztraja, da je le človekova ustvarjalnost lahko avtorsko zaščitena. Poročamo tudi o monopolu digitalnih platform in zaščiti nekaterih del.

EVROPSKE IN MEDNARODNE INSTITUCIJE:

Večina držav za etično in transparentno uporabo umetne inteligence

Pariški vrh o umetni inteligenci: Predstavniki držav so na pariškem vrhu o umetni inteligenci s skupno izjavo pozvali k odprtemu, etičnemu in varnemu razvoju umetne inteligence. Skupno izjavo je podpisalo 61 držav, med njimi tudi Kitajska, Francija, Nemčija in Indija, izjave pa niso podpisali predstavniki ZDA in Velike Britanije. V izjavi so podpisniki zapisali, da mora biti prednostna naloga zagotoviti odprto, vključujočo, transparentno, etično, varno in zaupanja vredno umetno inteligenco. Več o tem tukaj.

Trije filmi, ki jih sofinancirala EU, dobili štiri oskarje

Evropska komisija: Trije filmi, ki jih je sofinancirala EU, so na letošnji podelitvi 97. nagrade oskar dobili štiri kipce. Igralka Zoe Saldaña je v filmu Emilia Pérez prejela nagrado za najboljšo stransko igralko, film pa je prejel tudi oskarja za najboljšo izvirno pesem (El Mal). Nagrado za najboljši celovečerni animirani film je prejel Flow. No Other Land je prejel nagrado za celovečerni dokumentarni film. Več o tem tukaj.

Evropski parlament pripravil okroglo mizo o umetni inteligenci v AV sektorju

Evropski parlament: Posnetek okrogle mize na temo Umetna inteligenca v avdiovizualnem sektorju - inovacije, etika in demokratične vrednote. Okrogla miza je potekala v okviru festivala Berlinale. O dogodku, na katerem so sodelovali ustvarjalci, odločevalci in strokovnjaki s področja umetne inteligence, je poročal tudi portal Cineuropa. Več o tem tukaj in tukaj.

EU in Južna Koreja zaključila pogajanja o sporazumu o digitalni trgovini

Politico: Evropska unija in Južna Koreja sta zaključili pogajanja o sporazumu o digitalni trgovini. Ta dopolnjuje in nadgrajuje obstoječi sporazum o prosti trgovini, ki je od svoje uveljavitve pomembno utrdil dolgoletne gospodarske vezi med partnericama. Več o tem tukaj.

Ameriški predsednik proti digitalnim predpisom EU

Kabinet ameriškega predsednika, Euroactiv in ECCD : Bela Hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump podpisal ukaz, po katerem bodo predpisi, ki določajo kako ameriška podjetja komunicirajo s potrošniki v EU (npr. akt o digitalnih trgih in akt o digitalnih storitvah) pod drobnogledom ameriške administracije. O tem je poročal tudi Euroactiv. Evropske koalicije za kulturno raznolikost (ECCD) so ob tem izrazile globoko zaskrbljenost zaradi Trumpovega ukaza, saj ta postavlja pod vprašaj digitalne predpise EU. Več o tem tukaj, tukaj in tukaj.

INDUSTRIJA

Številni dogodki v okviru Berlinala

Cineuropa in FERA: V okviru 75. berlinskega mednarodnega filmskega festivala (Berlinale) je potekala okrogla miza o enakopravnosti med spoloma v avdiovizualni industriji, ki so jo poimenovali Prebijmo 26-odstotni prag. O tem je poročala tudi FERA, ki je posvet soorganizirala. Udeleženci so ugotovili, da se razmere na področju enakopravne zastopanosti med spoloma nekoliko izboljšujejo, vendar smo še daleč od enakopravnosti.

V okviru Berlinala, ki je potekal med 13. in 23. februarjem, so pripravili tudi okroglo mizo o obiskanosti evropskih kinematografov in o skladu za financiranju filmov. Na prvi so ugotovili, da je evropske kinematografe lani obiskalo malenkostno manj gledalcev kot v letu poprej. Gre za prvo leto po pandemiji covid-19, ko se je rast prodaje vstopnic ustavila. Na drugi pa so pregledali možnosti za financiranje evropske avdiovizualne produkcije prek sklada Media Invest, ki ga upravljata pa Evropska komisija in Evropski investicijski sklad. Več o tem tukaj, tukaj in tukaj.

Pretočne platforme presegle prihodke evropskih javnih televizijskih hiš

Cineuropa: Prihodki pretočnih platform so lani prvič presegli prihodke javnih televizijskih hiš. Po predvidevanjih pa se bo ta razkorak v prihodnjih letih še povečeval, ugotavlja analitska hiša Ampere. Prihodki pretočnih platform se bodo do leta 2029 zvišali za 37 odstotkov na 38,4 milijarde evrov, prihodki javnih televizij pa le za odstotek na slabih 28 milijard evrov. Več o tem tukaj.

Ob dnevu žena pozivi k večji enakopravnosti med spoloma v AV industriji

Evropski avdiovizualni observatorij: Observatorij je ob dnevu žena objavil novo raziskavo o zastopanosti žensk v avdiovizualni industriji, iz katere je razvidno, da v evropski televizijski produkciji dela 27 odstotkov žensk. Trend se sicer izboljšuje, vendar naj bi enakopravno zastopanost dosegli šele leta 2046. Več o tem tukaj.

Evropski socialni partnerji: Evropski socialni partnerji so objavili priporočila za doseganje enakopravnosti med spoloma in spodbujanje raznolikosti v evropskem avdiovizualnem sektorju. Več o tem tukaj.

Evropska filmska industrija podpira geoblokiranje

Euroactiv: Evropska filmska industrija si prizadeva, da bi lahko pretočne platforme še naprej omejevale dostop do vsebin glede na geografsko lokacijo uporabnikov (geoblokiranje). To pomeni, da so nekatere vsebine na voljo samo v določenih državah članicah EU, kar omogoča filmskim studiem, da ohranijo nadzor nad distribucijo in licenciranjem vsebin po regijah. Več o tem tukaj.

Evropske krovne organizacije nasprotujejo češkim načrtom za znižanje nadomestil z naslova privatnega kopiranja

EVA: Evropske krovne organizacije so češke oblasti pozvale, da znova razmislijo glede svojega predloga zakona, ki predvideva znižanje tarif za nadomestila z naslova privatnega kopiranja s treh na 0,3 odstotka. Uresničitev tega predloga bi imelo resne posledice za češko kulturno-kreativno industrijo, saj nadomestila neposredno podpirajo ustvarjalce ter omogočajo naložbe v nova dela. Organizacije pozivajo, da se ta predlog zavrne. Ob tem tudi zagovarjajo ohranitev poštenih nadomestil, ki so ključna za kulturni ekosistem. Več o tem tukaj.

Zahodnoevropska produkcija lani z največ naročili za kriminalke in srhljivke

Cineuropa: Globalne pretočne platforme so lani največ novih kriminalk in srhljivk (filmov in serij) naročile pri zahodnoevropski filmski industriji, ugotavlja analitska hiša Ampere. Kot poudarjajo, je zahodnoevropska produkcija na tem področju prehitela ameriško, povpraševanje po kriminalkah in srhljivkah pa se že nekaj let povečuje na globalni ravni. Leta 2020 je ta žanr predstavljal petino vseh vsebin, lani pa že 32 odstotkov. Več o tem tukaj.

Italijanska finančna policija poleg družbe Meta preiskuje tudi omrežje X

Variety: Italijanska finančna policija je začela davčno preiskavo socialnega omrežja X, ki je v lasti Elona Muska. Preiskava sledi vzporedni preiskavi italijanskih oblasti proti Meti. Preiskava se osredotoča predvsem na dolg v višini 12,5 milijona evrov z naslova neplačanega davka na dodano vrednost med letoma 2016–2022. Musk je prevzem platforme, prej poznane kot Twitter, sicer dokončal oktobra 2022. Preiskava bi lahko imela širše posledice za naraščajoči regulativni spor med EU in ameriškimi tehnološkimi velikani. Več o tem tukaj.

Nekaj novic s področja umetne inteligence

Francoski kolektivki bosta kot prvi na svetu uporabili pravico do izključitve iz izjeme, ki omogoča umetni inteligenci nepooblaščeno uporabo del

AEPO-ARTIS: Francoski kolektivni organizaciji SPEDIDAM (neodvisni producenti avdiovizualnih in glasbenih del) in ADAMI (glasbeni in avdiovizualni izvajalci), sta napovedali, da bosta uporabili pravico do izključitve iz izjeme, ki omogoča upravljalcem sistemov umetne inteligence, da brez dovoljenja ali nadomestila usposabljajo svoje modele. S tem sta SPEDIDAM in ADAMI postali prvi svetovni organizaciji, ki sta uporabili možnost iz četrtega člena direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu pred nedovoljeno uporabo del s strani umetne inteligence. Organizaciji sta ob tem pozvali vse akterje, da zagotovijo etično uporabo umetne inteligence, ki spoštuje ustvarjalce in njihove pravice.

Svetovna krovna združenja podpirajo britanske ustvarjalce pri zahtevah za zaščito pred umetno inteligenco

CISAC, Create in Copyright Alliance: Svetovno združenje avtorjev in skladateljev (CISAC) je pripravilo izhodišča za javno razpravo v Veliki Britaniji o avtorski pravici in umetni inteligenci. CISAC in britanska združenja ustvarjalcev zagovarjajo pravično in transparentno licenciranje del, ki jih upravljalci sistemov umetne inteligence uporabljajo za šolanje svojih sistemov. Ob tem so britansko vlado pozvali, da znova preuči svoj pristop, ki odgovornost za zaščito del prelaga na ustvarjalce. O posvetovanju v Veliki Britaniji sta poročala tudi center Create in združenje Copyright Alliance. Več o tem tukaj, tukaj in tukaj.

The Guardian: Časnik Guardian je objavil prispevek z naslovom Naj bo pošteno, v katerem je zapisano, da britanska vlada pri urejanju področja umetne inteligence daje prednost tehnološkim podjetjem, ne pa ustvarjalcem. Več o tem tukaj.

Upravljalce sistemov umetne inteligence moti določba akta o umetni inteligenci o transparentnosti

Variety: Komentar o tem, da se upravljalci sistemov umetne inteligence upirajo določbam evropskega akta o umetni inteligenci o transparentnosti, saj naj bi jim onemogočal razvoj. Evropski ustvarjalci pa jim sporočajo, da njihovi sistemi uporabljajo njihova dela brez dovoljenj. Več o tem tukaj.

Umetna inteligenca naj bi ustvarjala poceni filme

Hollywood Reporter: Producent filmske franšize Divergent Pouya Shahbazian je ustanovil podjetje Staircase Studios AI, ki uporablja umetno inteligenco za ustvarjanje filmskih oz. televizijskih vsebin in vsebin za videoigre. S studiom želi producirati visokokakovostne filme s proračunom pod 500.000 dolarjev. Prvi projekt studia je film The Woman With Red Hair, ki ga je režiral Brett Stuart. Film pripoveduje resnično zgodbo Johanne "Hannie" Schaft, nizozemske upornice iz druge svetovne vojne. Studio načrtuje produkcijo približno 30 filmov v naslednjih štirih letih. Več o tem tukaj.

O presonalizaciji vsebin

Advanced Television: Komentar z naslovom Rast pomena umetne inteligence pri izboljševanju personalizacije vsebin. Umetna inteligenca igra vse pomembnejšo vlogo pri personalizaciji vsebin, saj algoritmi analizirajo ogromne količine podatkov o gledalcih, s čimer lahko platforme ponudijo prilagojena priporočila in prilagodijo uporabniške vmesnike individualnim okusom. Poleg tega pa omenjeni sistemi izboljšujejo ustvarjanje vsebin ter omogočajo prilagajanje scenarijev v interaktivnih mediji glede na raven spretnosti in preference uporabnikov. Več o tem tukaj.

O povezavi med TDM in učenjem umetne inteligence

Initiative Copyright: Komentar z naslovom generativna umetna inteligenca, direktiva o podatkovni analitiki (TDM) in fenomen učenja umetne inteligence. Več o tem tukaj.

PRAVNE ZADEVE

Evropski odločevalci in krovne organizacije za odpravo vrzeli, ki omogočajo umetni inteligenci izigravanje evropske zakonodaje

The Guardian: Nemški evropski poslanec Axel Voss, ki je sodeloval pri pripravi direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, je opozoril, da mora EU pripraviti novo zakonodajo, s katero bodo nagovorili pravno vrzel v aktu o umetni inteligenci. Avdiovizualni ustvarjalci, glasbeniki in nekateri drugi ustvarjalci zaradi te vrzeli ne morejo uveljavljati pravic v primeru, ko upravljalci umetne inteligence za šolanje svojih sistemov uporabljajo avtorsko zaščitena dela. Gre za privilegiranje tehnoloških platform v primerjavi z evropskimi ustvarjalci, je poudaril. Več o tem tukaj.

Culture Action Europe: Komentar z naslovom Past na področju avtorske pravice oz. ali bo kodeks ravnanja za umetno inteligenco rešil težave? Evropska komisija je napovedala mobilizacijo 200 milijard evrov za razvoj umetne inteligence v EU. Kljub temu pa ni govora o varnosti pred umetno inteligenco, predvsem na področju spoštovanja človekovih pravic, človeške ustvarjalnosti in varovanja intelektualne lastnine. Več o tem tukaj.

Copyright Alliance: Komentar z naslovom Globalni fenomen, viralna jeza kreativcev proti kraji vsebin s strani umetne inteligence. Avtor piše o tem, da se je globalna kreativna skupnost postavila proti upravljalcem sistemov umetne inteligence, ki za učenje svojih sistemov brez dovoljenja uporabljajo avtorsko zaščitena dela. Več o tem tukaj.

O pravicah reproduciranja v dobi umetne inteligence

Kluwer Copyright Blog: Komentar o ponovnem pojmovanju pravice do reproduciranja v dobi umetne inteligence. Avtor se v komentarju osredotoča na prilagoditev pravice do reproduciranja v kontekstu hitrega razvoja umetne inteligence. Tradicionalno je ta pravica zaščitila ustvarjalce pred nepooblaščenim kopiranjem njihovih del, vendar s pojavom umetne inteligence, ki je sposobna samostojno generirati vsebine, postavlja vprašanje, če so obstoječi pravni okviri še vedno ustrezni. Več o tem tukaj.

Vodnik o tem, kako zaščititi dela pred TDM

Open Future: Združenje je pripravilo vodnik in besednjak za posameznike in organizacije, ki želijo zaščititi svoja dela pred tekstovnim in podatkovnim rudarjenjem (TDM) s strani umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Ameriški urad za avtorsko pravico vztraja, da je le človekova ustvarjalnost lahko avtorsko zaščitena

Odvetniška družba Foley in Lardner: Ameriški urad za avtorsko pravico je v poročilu zapisal, da dela, ki jih je v celoti naredila umetna inteligenca ne morejo biti avtorsko zaščitena. Možnost avtorske zaščite del, ki so nastale s pomočjo umetne inteligence, pa je odvisna od obsega vložka človeške ustvarjalnosti. Več o tem tukaj.

Ali je lahko komedija avtorsko zaščitena kot dramsko delo?

Kluwer Copyright Blog: Britansko sodišče za intelektualno lastnino je pred dnevi obravnavalo vprašanje, če je format komične oddaje lahko avtorsko zaščiten kot dramsko delo. Tožbo je vložil Joshua Rinkoff zaradi domnevne kršitve avtorske pravice v komični oddaji Shambles, ki jo je napisal, produciral in v njej nastopal. Serija je temeljila na konceptu situacijske komedije, postavljene v propadajoč komični klub, kjer potekajo večeri stand-up nastopov. Sodišče je v sodbi potrdilo, da čeprav ni nemogoče, je izjemno težko dokazati, da je format oddaje po britanskem avtorskem pravu zaščiten kot dramsko delo. Več o tem tukaj.

Znanstveni članek o monopolu digitalnih platform

GRUR International: Strokovna revija s področja avtorske pravice je objavila znanstveni članek z naslovom Zloraba relativnega monopola s strani digitalnih platform, pravno-ekonomska perspektiva. Več o tem tukaj.

O zaščiti t. i. pastiche del

Kluwer Copyright Blog: Komentar o pomenu "pastiche" del kot avtonomnega koncepta v okviru avtorskega prava EU. Komentar govori o nadaljevanju sodnega spora sporu med nemško skupino Kraftwerk, ki je tožila hip hop producenta Mosesa Pelhama zaradi kršitve avtorske pravice. Ta je namreč vzel dve sekundi njihove skladbe Metall auf Metall in ju uporabil v skladbi Sabrine Setlur Nur Mir. Več o tem tukaj in tukaj.

[ {image : "/media/uploads/animation/z_QO4GQn5F.jpg", title : "Legenda o zlatorogu;Režija: Lea Vučko;Octopics (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/CDIYMZmwKn.jpg", title : "Orkester;Režija: Matevž Luzar;Gustav Film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/xpqzvvLR9Oku.jpg", title : "Zgodovina ljubezni;Režija: Sonja Prosenc;Monoo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/D6Da8_YOtQmFP.jpg", title : "Inventura;Režija: Darko Sinko;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/IcCMwWabbDDF9.jpg", title : "A ti mene vidiš?;Režija: Jan Cvitkovič;Zavod Solsticij (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/s22spefONAhEjuW.jpg", title : "Kapa;Režija: Slobodan Maksimović;Senca Studio (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/7RMyTbu7gjT.jpg", title : "Beli bojevnik v črni obleki;Režija: Maja Weiss;Bela film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/HW2NqBQGAZfRi.jpg", title : "Odpuščanje;Režija: Marija Zidar;Vertigo (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/uxJrm9pWck.jpg", title : "Verschwinden / Izginjanje;Režija: Andrina Mračnikar;Vertigo (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/5nNIF95NJEvL.jpg", title : "Ne pozabi dihati;Režija: Martin Turk;Bela film (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/8RlFNuWJflATX.jpg", title : "LGBT_SLO_1984;Režija: Boris Petkovič;Zavod Kineki (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/kKPlQ2lSPX.jpg", title : "Vesolje med nami;Režija: Rahela Jagrič Pirc;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/aF3ZJBnTLCEq5XH.jpg", title : "Septembrska klasa;Režija: Igor Šterk;A.A.C. Productions (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/MLr5935I2Cwh.jpg", title : "Prasica, slabšaln izraz za žensko;Režija: Tijana Zinajić;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/2HMTZwXpJHqd.jpg", title : "Spacapufi;Režija: Jaka Ivanc;Strup produkcija (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/1oIrrLJYgJSckX.jpg", title : "Zastoj;Režija: Vinko Moderndörfer;Forum Ljubljana (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/2byxsgm50sn5oV0.jpg", title : "Tako se je končalo poletje;Režija: Matjaž Ivanišin;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/srBBcMxyri.jpg", title : "Žica;Režija: Tiha Gudac;OFF World/URGH! (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/qW_vixhBTuLKJ.jpg", title : "Nekoč so bili ljudje (2021);Režija: Goran Vojnović;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/RSlwCIYpgC.jpg", title : "Jezdeca;Režija: Dominik Mencej;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/k1adCnn3PHaO.jpg", title : "Jaz sem Frenk;Režija: Metod Pevec;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/Dkl6TTjNIMYJb.jpg", title : "Iskre v času;Režija: Jurij Gruden;Senca Studio (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/72nTb3FJr3G7C.jpg", title : "Polsestra;Režija: Damjan Kozole;Vertigo (2019)" }, ]