Prihodki so se zvišali za tridesetkrat!

Ponudniki storitev plačljivega videa na zahtevo (VOD), ki vključuje naročniški video na zahtevo (SVOD) in televizijo na zahtevo (TVOD), so lani na ravni EU ustvarili 11,6 milijarde evrov prihodkov, kar je tridesetkrat več (x 30!) kot pred 10 leti. Razlog za to je hitra rast prihodkov naročniškega videa na zahtevo. Ti so leta 2010 na ravni unije znašali le 12 milijonov evrov, lani pa kar 9,7 milijarde evrov, ugotavlja Evropski avdiovizualni observatorij.

Rast prihodkov VOD je posledica velikega števila novih igralcev na trgu, kar je prineslo tudi več naročnikov. Število naročnikov se je iz 300.000, kolikor jih je bilo leta 2010, zvišalo na lanskih 140 milijonov. Spreminja se tudi struktura ponudnikov glede na državo izvora. Na področju tradicionalne televizije imajo še vedno primat televizijske hiše s sedežem v EU, medtem ko na področju VOD in predvsem SVOD prevladujejo ameriške družbe.

Netflix je največji ponudnik SVOD v 26 državah EU, v Nemčiji in Avstriji pa ima zaradi prenosa športnih dogodkov malenkostno višji delež Amazon, prav tako s sedežem v ZDA. Edina "spodobna" evropska konkurenca ameriškim družbam je na severu Evrope. V skandinavskih državah je to Viaplay, v baltskih državah pa Voyo, ugotavlja observatorij.

Kot še poudarjajo v observatoriju, imajo platforme VOD zaenkrat še vedno relativno precej nizek, sedemodstotni, delež od skupno 114,5 milijarde evrov prihodkov evropske avdiovizualne industrije. Vendar se njihov delež zelo hitro povečuje, prav tako pa se spreminja tudi način obnašanja uporabnikov, ki se vse bolj selijo na splet.

V AIPA ocenjujemo, da je tudi raziskava Evropskega avdiovizualnega observatorija pokazala to, na kar ustvarjalci in njihove organizacije opozarjamo že vrsto let: "dogajanje" se izredno hitro seli na splet. Zakonodaja temu tempu ne sledi, kar povzroča težave predvsem na področju tako avtorskih pravic kot pravične obdavčitve prihodkov in dobičkov spletnih platform. Pandemija covid-19 in zdravstvena kriza, ki ji je sledila, je vse to še bolj razgalila. Spletne platforme izkoriščajo dela, na njih dobro služijo, ustvarjalcem pa ne vrnejo ničesar oz. zelo malo. Prav tako povečini ne plačujejo davkov v EU, temveč v ZDA oz. na kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo.

Zato je nujno, da se razmere spremenijo. Države članice EU morajo čim prej implementirati predlani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki med drugim predvideva pravično in proporcionalno nadomestilo, prav tako pa je nujno, da se končno sprejmejo mednarodna pravila glede obdavčenja spletnih platform, in sicer bodisi na ravni OECD bodisi na ravni EU. V AIPA in krovnih avdiovizualnih organizacijah menimo, da bi države EU z obema korakoma poslale pozitivno sporočilo celotnemu svetu, ki bi mu marsikje sledili.

Ob tem znova poudarjamo, da je slovenski avdiovizualni sektor eden od stebrov slovenskega gospodarstva, z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji, več na tej povezavi, ki jo je pripravil Deloitte Slovenija, je dodana vrednost zaposlenega v avdiovizualnem sektorju višja kot pri izvoznikih. Prav tako je velik prispevek, ki ga avdiovizualni sektor daje slovenskemu gospodarstvu. Če želimo, da bodo slovenski ustvarjalci še naprej tako uspešni, jim mora država omogočiti ustrezno delovno okolje z jasnimi in pravičnimi pravile igre. Uzakonitev Direktive, skupaj s pravičnim in proporcionalnim nadomestilom, bi bil v teh kriznih časih pravi ukrep.