VoD platforme lani prvič z več kot milijardo naročnikov

Pandemija covid-19, ki je lani večino Zemljanov prikovala v svojih domovih, je povzročila pravi razcvet domačega oz. mobilnega trga zabavne industrije. Število naročnikov spletnih platform videa na zahtevo, kot sta Netflix in Disney+, se je lani v primerjavi z letom poprej zvišalo za 26 odstotkov in se ustavilo pri številki 1,1 milijarde. Lani se je tako prvič v zgodovini zgodilo, da so imele VOD platforme po svetu več kot milijardo naročnikov. Prihodki omenjenih platform so se lani zvišali za 34 odstotkov, in sicer na približno 50 milijard evrov, ugotavlja ameriško združenje Motion Picture Association (MPA). Za 20 odstotkov so se lani zvišali tudi prihodki z naslova plačljive televizije, ki so - kljub padcu števila naročnikov - globalno znašali 196 milijard evrov. Največji delež na tem področju ima še vedno trg kabelske televizije, ki je bil lani vreden 94 milijard evrov.

Vrednost domačega/mobilnega trga zabavne industrije je lani - brez videa na zahtevo - znašala 58 milijard evrov, kar je 23 odstotkov več kot predlani. Na drugi strani pa so se močno znižali prihodki kinematografov, in sicer za 72 odstotkov na nekaj manj kot 10 milijard evrov. Razlog je seveda pandemija, ki je lani kinodvorane zaprla za devet mesecev. "Rast digitalnega dela je delno izničil padec na področju kinematografov, saj je skupni prihodek na področju digitala in kinodvoran lani znašal 68 milijard evrov, kar je 18 odstotkov manj kot 2019," je poudaril glavni izvršni direktor MPA Charles Rivkin.

Televizije in streaming platforme so v času pandemije povečale število naročnikov oz. prihodke, je dejal. "Zadržali smo občinstvo, ki je lahko vsebine gledalo kjerkoli in kadarkoli. Zato sem tudi optimističen glede vnovičnega obiska kinematografov," je poudaril Rivkin. MPA sicer med drugim združuje pet največjih ameriških filmskih studiov (NBCUniversal, ViacomCBS, WarnerMedia, Walt Disney Studios in Sony Pictures) in Netflix.

Podatki potrjujejo rezultate Evropskega avdiovizualnega observatorija. Ta je pred tedni sporočil, da so ponudniki storitev plačljivega videa na zahtevo (VOD), ki vključuje naročniški video na zahtevo (SVOD) in televizijo na zahtevo (TVOD), lani na ravni EU ustvarili 11,6 milijarde evrov prihodkov, kar je tridesetkrat več (x 30!) kot pred 10 leti. Razlog za to je hitra rast prihodkov naročniškega videa na zahtevo. Ti so leta 2010 na ravni unije znašali le 12 milijonov evrov, lani pa kar 9,7 milijarde evrov. Več o tem na tej povezavi.

V AIPA ocenjujemo, da vse raziskave kažejo to, kar ustvarjalci in njihove organizacije opozarjamo že vrsto let, da se "dogajanje" izredno hitro seli na splet. Zakonodaja temu tempu ne sledi, kar povzroča težave predvsem na področju tako avtorskih pravic kot pravične obdavčitve prihodkov in dobičkov spletnih platform. Pandemija covid-19 in zdravstvena kriza, ki ji je sledila, je vse to še bolj razgalila. Spletne platforme izkoriščajo dela, na njih dobro služijo, ustvarjalcem pa ne vrnejo ničesar oz. zelo malo. Prav tako povečini ne plačujejo davkov v EU, temveč v ZDA oz. na kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo.

Zato je nujno, da se razmere spremenijo. Države članice EU morajo čim prej implementirati predlani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki med drugim predvideva pravično in proporcionalno nadomestilo, prav tako pa je nujno, da se končno sprejmejo mednarodna pravila glede obdavčenja spletnih platform, in sicer bodisi na ravni OECD bodisi na ravni EU. V AIPA in krovnih avdiovizualnih organizacijah menimo, da bi države EU z obema korakoma poslale pozitivno sporočilo celotnemu svetu, ki bi mu marsikje sledili.