Kitajske kinodvorane so lani znova privabile največ gledalcev

Upravljavci kinodvoran na Kitajskem so lani na globalni ravni znova prodali največ vstopnic, in sicer 1,3 milijarde. Sledita Indija, kjer so prodali 900 milijonov vstopnic in Severna Amerika (ZDA in Kanada), kjer so prodali 831 milijonov vstopnic. Prihodki od prodaje vstopnic na globalni ravni so  lani znašali kar 31,6 milijarde evrov. Kot zanimivost, evropske kinodvorane so lani prodale skupaj 859 milijonov vstopnic, kar je za skoraj petino več kot v letu poprej, v Sloveniji je bilo prodanih 1,9 milijona vstopnic. V AIPA pozdravljamo rast prodaje vstopnic in prihodkov, pri tem pa opozarjamo na pereč problem prekarnosti v avdiovizualnem sektorju.

Raziskava o trendih v filmski industriji Focus 2024 - World film market trend, ki sta jo pripravila Evropski avdiovizualni observatorij in filmska tržnica canskega festivala, med prvo deseterico držav uvršča še Mehiko (218 milijonov), Francijo (180 milijonov), Japonsko (156 milijonov), Rusijo (126 milijonov), Južno Korejo (125 milijonov), Veliko Britanijo (124 milijonov) in Brazilijo (114 milijonov), kaže

Prihodki od prodaje vstopnic so se lani zvišali za slabo tretjino

Po podatkih Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) so lanski prihodki iz naslova prodanih vstopnic na globalni ravni dosegli 34 milijard dolarjev oz. 31,6 milijarde evrov. To je skoraj 31-odstotno povečanje v primerjavi z letom poprej, vendar so prihodki še vedno precej nižji kot v predpandemičnem letu 2019. Upravljavci kinodvoran so takrat s prodajo kino vstopnic ustvarili "Box Office" v višini slabih 40 milijard evrov.

Največji "Box Office" ustvarijo v Severni Ameriki

Kitajska je sicer največji trg po številu prodanih vstopnic, po ustvarjenih prihodkih od prodaje vstopnic pa je na drugem mestu. Na prvem mestu je z 8,43 milijardami evrov ustvarjenih prihodkov Severna Amerika. Tretja je Japonska s poldrugo milijardo evrov prihodkov.

V Evropi lani prodali 859 milijonov vstopnic

Kot je razvidno iz raziskave observatorija, sta na lestvici desetih največjih tudi dve evropski državi, in sicer Francija in Velika Britanija, ki sta tudi vodilna filmska trga na stari celini. Upravljavci evropskih kinematografov so lani prodali 859 milijonov vstopnic, kar je za skoraj petino več kot v letu poprej. Kljub rasti v lanskem letu pa so številke še vedno za dobrih 22 odstotkov nižje kot v predpandemičnem obdobju. Po ocenah naj bi se lanski prihodki od prodaje vstopnic na ravni "razširjene Evrope", kamor sodijo vse države Sveta Evrope, zvišali na dobrih šest milijard evrov, medtem ko so predlani znašali 5,48 milijarde evrov. Največ prihodkov od prodaje vstopnic so lani v Evropi ustvarili v Franciji, in sicer nekaj manj kot 1,3 milijarde evrov.

V Sloveniji sto tisoč vstopnic več

Podatki za Slovenijo kažejo, da je slovenske kinodvorane lani obiskalo 1,9 milijona gledalcev (predlani 1,8 milijona), ocenjeni prihodki od prodanih vstopnic pa so znašali 12,5 milijona evrov (predlani 11,5 milijona evrov).  Več o tem tukaj.

V AIPA pozdravljamo okrevanje panoge, a opozarjamo …

V AIPA pozdravljamo rast prodaje vstopnic in okrevanje trga, ob tem pa želimo znova opozoriti na eno največjih "sivih lis" v evropski, pa tudi slovenski avdiovizualni industriji, na katero je v poročilu opozoril tudi Evropski avdiovizualni observatorij. Gre za prekarnost. "Podatki kažejo, da se uporaba del vsako leto povečuje, velika večina ustvarjalcev pa je še vedno na robu preživetja. Eden najpomembnejših razlogov je prekarno delo, kjer ustvarjalci nimajo zagotovljenih ustreznih socialnih pravic. To se je najbolj pokazalo v času pandemije covid-19, ko so prekarni delavci dobesedno čez noč ostali brez prihodkov. Razmere so se po koncu pandemije z zagonom industrije izboljšale, vendar številni ustvarjalci dobijo premalo projektov," je poudaril direktor AIPA Gregor Štibernik.

Finančni položaj ustvarjalcev je v času med projekti, med katerimi lahko mine tudi več let, zelo negotov. To je še toliko bolj pereče v državah, ki svojim ustvarjalcem niso zagotovile pravičnega nadomestila, kot je to storila Slovenija. "Številne države v EU niso šle po poti, zato so njihovi ustvarjalci odvisni izključno od tekočih del, kar jih velikokrat potisne na rob preživetja in ustvarjanja. Na AIPA čakamo le še na dve dovoljenji, in sicer za soavtorje avdiovizualnih  del, potem pa bomo intenzivno začeli s pogajanji z reprezentativnimi združenji uporabnikov. Upam, da bomo pri tem uspešni in za naše člane zagotovili nove prihodke ter s tem vsaj delno pripomogli k boljšemu stanju ustvarjalcev in nadaljnjemu razvoju panoge," je še dejal Štibernik.