Izzivi slovenske avdiovizualne industrije skozi oči sogovornikov

Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je to jesen z STAklubom pripravila okrogli mizi, v državnem svetu pa posvet, kjer so s sogovorniki z različnih področij pretresli in osvetili prihodnost slovenskega avdiovizualnega sektorja. Vsaka industrija pričakuje stabilno okolje in slovenska avdiovizualna (AV) industrija bi za poln izkoristek svojega potenciala potrebovala sistemske ureditve. Dogodki sovpadajo s predstavitvijo Strateškega načrta za razvoj avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030, ki je na voljo tukaj. Aipa kot pomemben člen miljeja AV industrije v Sloveniji opozarja na pomen ustrezne promocije in zakonske ureditve podpore tega področja.

Hitro rastoča panoga z visoko dodano vrednostjo

Pogovor, ki sta ga 18. oktobra v Ljubljani pripravila STAklub in Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU), je sledil nedavni predstavitvi strateškega načrta za razvoj AV industrije do leta 2030 na Slovenskem filmskem festivalu v Portorožu. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je celovit in sistemski pogled na sektor v študiji pozdravil, prav tako ambicije sektorja. Kot je dejal, ne dvomi v multiplikativne učinke AV industrije, njen doprinos k drugim gospodarskim panogam, niti v njen produkcijski potencial in zgodbe, ki bi si zaslužile filmsko upodobitev. Ocenil je tudi, da bi bil potreben drugačen pogled na javne finance v smislu, da vsak odhodek ustvari določeno vrednost.

Za poln izkoristek svojega potenciala bi AV industrija potrebovala sistemske ureditve, je prepričana predsednica Društva filmskih producentk in producentov Slovenije Petra Vidmar, ki je med drugim omenila prepočasnost postopkov pri pridobivanju dovoljenj za snemanja. Skupaj s predsednikom Društva slovenskih režiserjev in režiserk Matevžem Luzarjem sta kot najtrši primer izpostavila zaščiteni Triglavski narodni park, kar bi bilo mogoče omiliti s spremembo zakonodaje. Omenila sta še, da bi bile na ravni države potrebne rešitve, ki bi lokalnim skupnostim omogočile hitrejše odzivanje za primere snemanj. Te so po njunem mnenju lahko priložnost za gospodarsko manj razvite regije, kot je Prekmurje. Kot primer dobre prakse je bila sicer predstavljena Občina Bovec. Njen župan Valter Mlekuž je menil, da so snemanja filmov in TV serij velik doprinos lokalni skupnosti. Lokacija je prikazana svetu, v njihovem primeru pa je snemanje enega od filmov pred leti celo rešilo zimsko sezono na Kaninu.

Enotna ustanova za podporo in ustrezna zakonodaja

Eno od osrednjih sporočil okrogle mize o kulturnem pomenu slovenske avdiovizualne industrije, ki je bila 8. novembra 2023 v Ljubljani ter sta ga pripravila STAklub in Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU), je bilo, da Slovenija potrebuje osrednjo ustanovo, ki bo celostno delovala na področju avdiovizualne industrije (AV) ter tudi čimprejšnjo celovito prenovo ustrezne zakonodaje. Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je opozorila, da so vse na področju filma uspešne evropske države presegle razdrobitev pristojnosti po posameznih ustanovah in vzpostavile eno samo ustanovo, ki deluje celostno. In kot je ocenila, bi v Sloveniji bil velik korak naprej, če bi dobili samostojen filmski inštitut. Bučar je še izpostavila, da sektor prinaša državi ogromno priložnosti in sredstev, saj se na leto obrne 250 milijonov evrov, kar predstavlja odstotek letnega državnega izvoza.

Producent in podpredsednik Društva filmskih producentk in producentov Slovenije Danijel Hočevar, je menil, da Slovenija potrebuje ustrezno zakonodajo oziroma kohezijo vseh deležnikov na tem področju čim prej, saj razdrobljenost postaja ovira pri nadaljnjem razvoju AV industrije. Pri produkciji filmov se je zavzel tudi za izenačitev možnosti pridobivanja sredstev iz denarnih povračil tako za tuje kot domače deležnike.

Generalni direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Blaž Mazi glede posebnega zakona o avdiovizualni dejavnosti ni želel ničesar napovedati ali obljubiti, je pa povedal, da ministrstvo za kulturo po njegovem nima nobenih zadržkov, da bi se ukrepi v prid slovenskemu filmu razširili na več resorjev. Poleg infrastrukturnih in zakonodajnih rešitev bi slovenski film, po njegovih besedah potreboval tudi več finančnih sredstev za svoj nadaljnji razcvet, Slovenija pa bi morala tudi bolje izkoristiti evropska sredstva, ki bi jih namenila za restavriranje slovenskih filmov.

Predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik je med drugim opozoril na pomen razvoja talentov ter da se v sedanjem času iz več razlogov podaljšuje čas od konca študija do prvega celovečernega filma, saj študenti AGRFT nimajo več vstopa v bazične produkcijske storitve, "se ne učijo v nacionalni ustanovi", ampak večinoma na resničnostih šovih, telenovelah in reklamah.

V državnem svetu o pomenu slovenske avdiovizualne industrije za državo in gospodarstvo

Slovenska avdiovizualna industrija je pomemben del slovenske družbe in gospodarstva, vendar je to področje premalo prepoznavno. Kot je na posvetu v Državnem svetu Republike Slovenije 17. novembra 2023 dejal predsednik državnega sveta Marko Lotrič, velja za avdiovizualno industrijo enako, kot za vsako drugo industrijo ali gospodarsko panogo. "Če v Sloveniji ne bomo poskrbeli za ustrezno poslovno okolje, da bo industrija lahko konkurenčna, bomo to industrijo izgubili. Ali še enostavneje, z globalizacijo ekskluzive praktično ni več. Če ne bo primernih pogojev v Sloveniji, bodo ustvarjalci izbrali kakšno drugo državo, s tem pa se bodo tudi sredstva prelila v nek drug, ne v slovenski proračun. Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da gre za storitveni sektor z nadpovprečno dodano vrednostjo na zaposlenega," je dejal.

S tem se je strinjal tudi predsednik ZDSFU Klemen Dvornik. Kot je dejal, je za zveza skupaj z drugimi deležniki in družbo Deloitte Slovenija pripravila strateški načrt za razvoj avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030. Načrt med drugim kaže, da je slovenska avdiovizualna industrija lani ustvarila približno četrt milijarde evrov prihodkov, z upoštevanjem multiplikativnega učinka se ta številka povzpne na 450 milijonov evrov. Ob tem je ustvarila 27 milijonov evrov dobička. Z nekaterimi ukrepi bi se prihodki lahko do leta 2030 zvišali na milijardo evrov. Poleg uspešnega poslovanja industrija pozitivno vpliva na celotno slovensko gospodarstvo. Multiplikativen učinek je ocenjen na 1,8, kar pomeni, da vsak vloženi evro ustvari dodatnih 1,80 evra v slovenskem gospodarstvu, pa je dejal predstavnik Deloitte Slovenija Žiga Urankar.

Direktor AIPA Gregor Štibernik, ki je bil moderator posveta v državnem svet, je izpostavil pomen AIPE kot kolektivne organizacije v miljeju AV industrije: »Ker zbiramo nadomestila iz naslova uporabe AV del, je seveda v interesu naših članov - ustvarjalcev, da je domačih del čim več in da se jih čim bolj uporablja. Preko sistema t.i. skladov kolektivnih organizacij bi lahko bili tudi pomemben gradnik preboja in prepoznavnosti AV industrije v tujini, če bi le uspeli našo zakonodajo v tem delu približati evropskim praksam. S tem bi se lahko nekaj sto tisoč evrov namenilo za promocijo tako del in Slovenije kot izvrstne lokacije za snemanja«.

Posvet se je nadaljeval s predstavitvijo strateškega načrta kot strokovne podlage za pripravo zakona o avdiovizualni dejavnosti, nato so sledile predstavitve različnih društev in zvez, ki delujejo znotraj avdiovizualne industrije, pa tudi predstavitev uspehov slovenskih avdiovizualnih del na mednarodnih festivalih.

Posnetek posveta Razvoj slovenske avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030 je na voljo tukaj.

Vir vsebine: STA

Vir fotografij: STA in  Benjamin Beci/Fixmedia za Državni svet Republike Slovenije