AIPA - 10 let pozneje

Spoštovane in spoštovani,

pred 10 leti, torej 11. oktobra 2010, smo tudi v Sloveniji dobili kolektivno organizacijo, katere glavni cilj in namen sta kolektivno uveljavljanje ter zaščita pravic avtorjev in avtoric, izvajalcev in izvajalk ter producentk in producentov avdiovizualnih del.
 
Imenuje se AIPA.
 
Avdiovizualne ustvarjalke in ustvarjalci so del kreativnega sektorja in zelo hitro jih »pospravimo« v predal, na katerem piše »kultura«. Ta predal radi hitro tudi zapremo, češ, sedaj ni čas za te stvari. Resen, strokoven in poglobljen pogled pa odkrije, da bi za avdiovizualno ustvarjalnost potrebovali vsaj še dva predala: na enem bi moralo pisati »gospodarstvo« in na drugem »finance«. In vsi trije predali bi morali biti vseskozi odprti, vanje bi morali vlagati, saj nam tudi veliko prinašajo. Ne samo zato, ker je avdiovizualna kultura (še zlasti v času korona krize) najpomembnejši del kulture, ki nas bogati in krepi našo nacionalno identiteto in je sploh bistven element civilizacije, ampak tudi zato, ker je avdiovizualna produkcija pomeni pomembno industrijo. Ta ustvarja veliko neposrednih dohodkov, dodatno pa s svojimi multiplikativnimi učinki pa posega v mnoge in različne gospodarske dejavnosti.
 
Kriza covida-19 je povzročila nepredstavljivo veliko problemov, prinesla pa je tudi nekaj zmagovalcev. Domača avdiovizualna produkcija ni med njimi. So pa to končni ponudniki avdiovizualnih vsebin oz. različne spletne plaftorme, ki omogočajo ogled avdiovizualnih vsebin v zasebnem okolju. Gre, preprosto povedano, za multinacionalke, ki tudi v Sloveniji, tako kot povsod drugod po svetu, ustvarijo zelo veliko prometa, v marsikateri državi (in tudi pri nas) pa dajatev ne plačujejo tako, kot druga podjetja, kaj šele, da bi ustvarjalcem in ustvarjalkam plačevale nadomestila za predvajanje, torej za opravljeno delo, na račun katerega dobro služijo. 
 
Toda, brez ustvarjalcev in ustvarjalk avdiovizualnih vsebin ne bi bilo prihodkov in tudi zato je po dolgih in zahtevnih pogajanjih Evropski parlament aprila 2019 sprejel Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki, skupaj z nekaterimi že pred tem sprejetimi dokumenti, ureja uporabo avdiovizualnih del, in sicer tako, da se bo dobiček, ustvarjen z novimi načini uporabe, torej tudi prek spletnih platform, enakomerno razdeljeval do vseh imetnikov pravic – ustvarjalk in ustvarjalcev vsebin.
 
Filmi in druga avdiovizualna dela so ustvarjalnost 21. stoletja, so najpomembnejša oblika komunikacije sodobnega časa. Spodbujajo nova delovna mesta, naložbe, razvoj turizma in še marsikaj, predvsem so tudi neprecenljiva vrednost naroda in njegove identitete.
  
V preteklem desetletju (2010-2020) smo na AIPA opravili vse tisto, kar ni bilo opravljeno v desetletju pred AIPA (1999-2010): vzpostavili smo bazo del, bazo imetnikov pravic, sistem sledenja uporabi in redno ter po pravilih razdeljevali sredstva. AIPA smo zelo ambiciozno postavili na mednarodni zemljevid – v kar štirih krovnih organizacijah zastopamo sedeže v organih upravljanja. Poleg tega smo zagotovili dejavnosti primernejše poslovne prostore, del njih pa si delimo tudi s cehovskimi društvi in združenji.
 
Opravljenega je torej veliko, rezultati so.
 
Da pa bo AIPA postala v celoti primerljiva s sestrskimi organizacijami, je pomembno, da v desetletju, ki je pred nami, položaj avdiovizualnih ustvarjalk in ustvarjalcev uredimo tudi na sistemski ravni. Ne govorimo o velikih količinah denarja, govorimo o treznem razmisleku in nujnosti pravočasne implementacije Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu v našo zakonodajo, kar bo omogočalo, da bodo avdiovizualni ustvarjalci in ustvarjalke prejeli zaslužena nadomestila za uporabo svojih del.
                                                                                                                                                     
Seveda implementacija direktive, ki je bila sprejeta aprila lani in naj bi bila v naš pravni red implementirana do aprila prihodnje leto, ni edina rešitev za avdiovizualne ustvarjalke in ustvarjalce. Je pa pomemben del rešitve, ki jo lahko izpeljeta vlada in parlament. Če bi bila direktiva že implementirana (in prav lahko bi že bila!), bi upravičenke in upravičenci že prejemali nadomestilo in bi lažje preživljali negotove čase, zaznamovane s koronakrizo.
 
Digitalna doba je nedvomno nastopila, dokažimo, da jo ne samo razumemo in sprejemamo, temveč, da jo lahko tudi (so)upravljamo. In upravljamo jo lahko samo z dobrimi sistemskimi politikami, ki upoštevajo in dajejo tudi ustvarjalkam in ustvarjalcem, in se zavedajo pomena njihovega dela.
 
Tudi zato, ker avdiovizualna produkcija ni nek hobi program zanesenjakov, ki ne bi vedeli, kaj sicer početi, ampak gre za zelo resen, za gospodarstvo in državo pomemben posel. 
 
Gregor Štibernik, direktor