Predlogi Evropske komisije za posodobitev avtorskega prava

Pred nekaj dnevi je URSIL na svoji spletni strani objavil poziv k podaji mnenj na zadnje predloge Evropske komisije v zvezi s posodobitvijo avtorskega prava s ciljem za večjo kulturno raznolikost v Evropi, večji obseg spletnih vsebin ter jasnejša pravila za vse spletne akterje. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob predstavitvi "avtorskega paketa" dejal:

"…v času, ko svet postaja vse bolj digitalen, je nujno potrebno zaščititi avtorska dela evropskih umetnikov in ustvarjalcev. Ustvarjanje ni hobi, ampak profesionalno delo, ki ga je treba zaščititi. Avtorji, novinarji, izdajatelji..., kot kronski dragulji evropske kulture, pa morajo biti za svoje delo pravično plačani".

V 'procesiranju' sta v tem trenutku za AIPA pomembna Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ter Predlog Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o določitvi pravil glede uveljavljanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuzijskih hiš in retransmisije televizijskih ter radijskih programov.

AIPA seveda pozdravlja ureditev področja avtorskega prava na enotnem digitalnem trgu, vendar pa v določilih predloga direktive in uredbe še vedno ostaja več nejasnih oziroma pomanjkljivih določil, s tem pa tudi odprtih vprašanj v zvezi z varovanjem pravic avtorjev, predlog zakonodaje pa ne odraža besed g. Junckerja, poleg tega pa namesto vseh ščiti spletne pravice le posameznega dela industrije (npr. izdajatelje časopisov, glasbeno industrijo). Med drugimi zagotovo ne ščiti pravice avdiovizualnih avtorjev.

Avdiovizualni avtorji imajo specifične potrebe, katerim je potrebno prisluhniti ter jim dodeliti ustrezna pravna orodja, da bodo lahko z njimi v razmerju z internetnim uporabnikom učinkovito ščitili svoje pravice ter si tako zagotovili pravično udeležbo pri prihodkih z naslova uporabe njihovih del.

To postaja vsak dan bolj pomembno, saj vemo, da do glasbe, avdiovizualnih vsebin in iger prek spleta že zdaj dostopa 49 odstotkov evropskih uporabnikov interneta. In ta številka raste iz dneva v dan.

Izpostavljamo pet ključnih točk, katere terjajo temeljit razmislek:

1.     Neodpovedljiva pravica avtorjev do nadomestila za uporabo njihovih del na območje celotne EU

To pravico imajo avtorji v nekaterih državah EU, vendar pa ne v vseh. Tako stanje v času enotnega digitalnega trga predstavlja veliko materialno škodo za avtorje, katerih dela se predvajajo v državah, kjer to ni urejeno. Zato je nujno, da se poenoti zakonodaja držav članic EU, in se neomejena pravica avtorjev do nadomestil umesti v vse nacionalne zakonodaje držav članic. Trenutna zakonodaja EU je na tem področju nedorečena, različne nacionalne zakonodaje pa, kot omenjeno, omogočajo čezmejno izigravanje avtorjev.

2.     Izboljšanje določb na področju transparentnosti (t.i. transparentna trojka)

Predlogi komisije za izboljšanje transparentnosti (pravico do obveščanja o uporabi del, pravico do popravka pogodb med avtorjem in založnikom in mehanizem za alternativno razreševanje) so prav gotovo korak v pravo smer.

Ker pa bo to zagotovo premalo za pravično uveljavljanje pravic je nujno, da se nekatere pravice razširijo, in sicer:

a)     na področju pravice do obveščanja o uporabi del je treba določiti enoten postopek na ravni EU za obveščanje avtorjev o uporabi njihovih del v drugih državah. Avtorjem pa dati tudi možnost ugovora, če menijo da poročilo o uporabi njihovih del ni točno. Poleg tega je potrebno zagotoviti, da se del zakonodaje EU o podatkovni zaščiti, ki predvideva, da avtorjev pogodbeni partner skrbi za informacije o predvajanih del, dopolni s tem, da se obveznosti prenašajo skupaj z avtorskimi pravicami. In sicer, ne glede na to kje (načelo države) ali na kakšen način (kino, TV, TV na zahtevo...) se delo predvaja. V zvezi s tem je treba na ravni EU določiti obveznosti, ki jih imajo predvajalci do avtorjev, saj je to zdaj v nacionalnih domenah. Zato so na tem področju glede na skupen digitalni trg možne zlorabe.

b)     na področju pravice do popravka pogodb med avtorjem in njegovim založnikom komisija predvideva, da lahko avtor zahteva dodatno nadomestilo, kot je predvideno v pogodbi, če je to precej nižje od komercialnega uspeha avtorjevega dela. To je sicer dobro zastavljeno, vendar bo možno to pravico izterjati le, če bodo za to skrbele kolektivne organizacije, saj bodo avtorji lahko podvrženi pritisku, ki ga sami ne bodo zmogli (npr. različne tožbe, uvrstitev na "črne liste", itn).

c)     na področju mehanizem za alternativno razreševanje predlagamo, da posamezne avtorje tako kot na sodišču tudi pri npr. mediaciji zastopajo kolektivne organizacije. Tovrstna rešitev bi vsekakor privedla do večjih uspehov in večji zaščiti avtorjev.

 3.     Možnost uporabe avdiovizualnih del na platformah VOD (video na zahtevo)

Možnost uporabe evropskih avdiovizualnih del na platformah VOD je dobro orodje, s katerim bi tem platformam pomagali k izpolnitvi kvot evropskih del. Še bolj pa bi bile lahko te platforme zanimive, če bi jih lahko aktivirali avtorji, ki želijo svoja dela prikazovati tudi po tej poti. Da bi se to lahko omogočilo, na AIPA predlagamo, da bi direktiva predvidevala dodatne določbe, in sicer obveznost za producente, da bi po najboljših močeh omogočali dostop do tistih del, katerim je potekla ekskluzivnost na podlagi pogodbe.

4.     Okrepitev kolektivnega upravljanja retransmisijskih pravic

Pozdravljamo predlagane določbe o uvedbi obveznega kolektivnega upravljanja za operaterje retransmisije televizijskih in radijskih programov. To bo med drugim omogočilo, da bodo avtorji lahko zdaj uveljavljali retransmisijske pravice preko kolektivnih organizacij na številnih področjih. 

5.     Ohranjanje načela teritorialnosti na področju uporabe in financiranja avdiovizualnih del prek interneta

Ukinitev teritorialnega licenciranja v Evropi zaradi povečanja principa države s satelitskim sistemom za internetne ponudnike lahko privede do tega, da bi se prek tega sistema brez nadzora lahko prikazovala tudi avtorska dela, npr. filmi, dokumentarci, kar bi vsekakor povzročilo upad prodaje in financiranja avdiovizualnih del, posledično pa škodo za avtorje in celotno industrijo. Razmisleku o ureditvi razmer na tem področju je torej več kot pomemben, kot minimum pa vidimo v določbi, da se princip države izvora (kar pri čezmejnem zagotavljanju storitev pomeni, da v drugi državi članici EU veljajo enaka pravila kot v državi članici, kjer ima ponudnik storitve svoj sedež) ne uporabi za programe, ki imajo potencial predvajanja avtorskih del. Ti programi bi morali še naprej licencirati pravice na območju ozemlja določene države.

Kot zanimivost lahko navedemo uradno statistiko Googla, ki je objavil, da YouTube doseže več 18 letnikov v ZDA, kot katerikoli kabelski kanal (slika1).

In kako so urejene pravice na YouTube? Zelo slabo za domače AV ustvarjalce…