Francija obdavčila tehnološke velikane

Francija je z novim letom začela tehnološkim velikanom zaračunavati poseben digitalni davek. Francija se je za to odločila, ker se države članice EU do konca lanskega leta niso mogle dogovoriti, kako obdavčiti ameriške tehnološke gigante. Ti praviloma prek različnih davčnih oaz izigravajo davčne zakone v EU, kar lokalne podjetnike postavlja v neenakopraven položaj, saj morajo ti pošteno plačevati davke.

Francoski minister Bruno Le Maire je dejal, da bo Francija, ki si sicer še vedno prizadeva za enotni evropski digitalni davek za GAFA (gre za začetnice spletnih velikanov - Googla, Appla, Facebooka in Amazona), z davkom letos dobila vsaj pol milijarde evrov. "Tehnološki giganti morajo pošteno plačati davke v državi, kjer ustvarijo prihodke. Ne pa, da izigravajo zakone," je dejal Le Maire. Poudaril je, da davek ni omejen le na ustvarjene prihodke, kot je v predlogu EU Direktive, ampak bo veljal tudi za prihodke iz naslova oglasov in prodaje osebnih podatkov.

EU se o uvedbi davka na tehnološke gigante pogovarja že nekaj časa, pripravljena pa je tudi Direktiva. Preboj je bil že to, da je večina članic EU v Direktivo uvrstila, da je tehnološkim velikanom potrebno obdavčiti prihodke in ne dobička, ki ga tehnološka podjetja seveda 'selijo' po svetu.

Tako npr. Amazon prodaja globalno, davke pa plačuje izključno v ZDA. Vendar zaradi nasprotovanj nekaterih držav članic (predvsem Irske, v kateri imajo številni ameriški tehnološki giganti evropski sedež, Danske in Švedske) ni enotnega stališča. Soglasje med članicami pa je nujen pogoj za uvedbo vseevropskega davka.

Ker omenjene države ne podpirajo ukrepa, se vse več drugih članic EU odloča za samostojne ukrepe. Franciji namerava prihodnje leto slediti Avstrija, je pred dnevi napovedal avstrijski kancler Sebastian Kurz. Skorajšnjo ureditev tega področja pa napovedujejo še Velika Britanija, Španija in Italija. V svetu bodo evropskim državam kmalu sledili v Indiji, Singapurju, Južni Koreji, Mehiki in večini južnoameriških držav.

Slovenija glede obdavčitve tehnoloških velikanov nima jasnega stališča. Ministrstvo za finance je pred meseci sporočilo, "…da Slovenija na dolgi rok kot optimalno podpira predvsem globalno rešitev, morebitne začasne rešitve na ravni EU pa morajo upoštevati globalni kontekst in ne smejo voditi k presežnim administrativnim bremenom za podjetja in davčne uprave…".

V AIPA menimo, da mora biti zakonodaja enaka za vse. Še toliko bolj, ker omenjeni spletni velikani svoje (skrite) dobičke uporabljajo tudi za uničevanje evropske kulture in kulturne raznolikosti, kar se je pokazalo pri sprejemanju Direktive o avtorskih pravicah. Spletni velikani so prek različnih slamnatih podjetij in t.i. civilnih društev nelegalno (neuspešno) pritiskali na evropske poslance, da ti ne sprejmejo Direktivo, ki bi omogočila pravično nadomestilo avtorjem za uporabo njihovih del na spletu. To nadomestilo bodo po predlogu Direktive morale plačevati prav te platforme.

Omenjeni ukrep Francije in protesti drugih držav EU so tako tudi signal vsem tistim, ki s svojim nasprotovanjem Direktivi hote ali nehote podpirajo platforme. Kot vidimo, te v EU, pa tudi drugje po svetu, ne igrajo pošteno, kar pomeni, da bi tudi denar, ki bi sicer šel za nadomestila, poniknil v kakšni eksotični ali manj eksotični davčni oazi. Državljani Evrope pa od tega ne bi imela nič.