Novembra se začenjajo filmski dnevi LUX

V finalnem izboru za filmsko nagrado evropskega parlamenta LUX so se uvrstili trije filmi. To so film Nerešeni primer (danskega režiserja Madsa Brüggerja), Kraljestvo (španskega režiserja Rodriga Sorogoyena) in film Bog obstaja, ime ji je Petrunija (makedonske režiserke Teone Strugar Mitevske). Slednji film je tudi manjšinsko slovenska koprodukcija. Vse tri filme si bo novembra v okviru filmskih dnevov lux možno ogledati tudi v Sloveniji.

Slovenski koproducent filma Bog obstaja, ime ji je Petrunija je Danijel Hočevar, kostumografija pa je bila Monika Lorber. Film predstavlja lokalni običaj v makedonskem mestu Štip, kjer duhovnik ob začetku leta v reko vrže leseni križ, katerega si nato prizadeva uloviti na stotine moških. Po verovanju naj bi tistega, ki ga bo potegnil iz vode, spremljala sreča in uspeh. Za križem tokrat skoči tudi ženska, Petrunija, ki pride prva do križa. Moški so jezni, ker si je ženska drznila sodelovati v njihovem ritualu, zato nastane zaplet. Omenjeni film bo najprej moč videti v Kosovelovem domu v Sežani, in sicer 15. novembra, nato v okviru Liffe v ljubljanskem Cankarjevem domu (17. novembra), na koncu pa še v Kinu Velenje (21. novembra).

Film Nerešeni primer (Cold case of Hammarskjöld), ki je koprodukcija šestih držav, je zgodba švedskega diplomata in politika Daga Hammarskjölda. Ta je leta 1961 umrl v sumljivi letalski nesreči ravno v času pogajanj za razrešitev konflikta v Katangi. Film bo 14. novembra možno videti v okviru ljubljanskega festivala Liffe in v Velenju, v Sežani pa ga bodo predvajali dan kasneje.

Špansko-francoska koprodukcija Kraljevstvo (The realm) bo v sežanskem kinu na ogled 13. novembra, v velenjskem 19. novembra. Na Liffe ga ne bodo prikazali. Gre za akcijski film, ki se ukvarja s korupcijo v politiki.

Filmska nagrada LUX, ki jo vsako leto podeljuje Evropski parlament, je bila ustanovljena leta 2007. Glavna cilja, ki ju želi Evropski parlament doseči s podeljevanjem te nagrade, sta spodbujanje javne razprave o evropskih temah ter podpiranje distribucije evropskih koprodukcij znotraj EU. Trije filmi, ki so uvrščeni v finale za nagrado, so prevedeni v 24 uradnih evropskih jezikov in jih bodo prikazali v 50 evropskih mestih. Evropski parlament bo dobitnika nagrade sporočil 27. novembra.

"Ob prazniku evropskega filma" pa ne moremo mimo razmer, v katerih delujejo filmski ustvarjalci. V AIPA se pridružujemo pozivom kolektivnih organizacij in njihovih krovni združenj, da je nujno treba na ravni EU urediti sistem nagrajevanja avdiovizualnih avtorjev.

Nova Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu sicer prinaša številne pozitivne določbe za avdiovizualne ustvarjalce. Med drugim predvideva sorazmerno plačilo za izkoriščanje del, obveznost poročanja o uporabi del, pa tudi mehanizme za popravo pogodb.  Vendar to ni dovolj, saj pri teh določbah obstajajo tudi vrzeli, ki si jih lahko države članice razlagajo po svoje. Zato je uvedba neodtujljive pravice do nadomestila na celotni ravni EU nujna. Le na ta način bodo ustvarjalci dobili pravično nadomestilo, države članice pa se bodo izognile morebitnim popravkom zakonodaje v prihodnosti.