Kako to delajo Belgijci

Belgijski parlament je pred dnevi z implementacijo direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu posodobil svojo zakonodajo. Pri tem so uzakonili tudi pravično in sorazmerno nadomestilo za uporabo del na streaming platformah, kar pomeni, da bodo izvajalci v državi prejemali nadomestila neposredno od streaming platform, in sicer prek sistema kolektivnih organizacij (obvezno kolektivno upravljanje).

Ustvarjalci in njihove organizacije so odločitev belgijskih parlamentarcev pozdravili, belgijski gospodarski minister Pierre-Yves Dermagne pa je dejal, da si ustvarjalci to zaslužijo. "Ustvarjalci so zahtevali, da se zakonodaja prilagodi razmeram na trgu, država pa je to omogočila. Zato bodo lahko dobivali pravično in sorazmerno nadomestilo, ki bi ga morali prejemati vsi evropski ustvarjalci. Belgija si bo za to prizadevala, tudi v času njenega predsedovanja EU, ki bo v prvi polovici leta 2024."

Belgija je bila med skupino 13 držav, med katerimi je še vedno tudi Slovenija, saj direktive do roka, ki je potekel junija lani, ni implementirala. Belgijska vlada je spričo zamude pripravila predlog zakona, ki je bil podoben nemškemu, saj je predvideval, da morajo platforme za izmenjavo datotek, kot so YouTube, TikTok in Twitch, ustvarjalcem prek kolektivnih organizacij plačevati nadomestilo.

Belgijski parlamentarci so predlog vlade pozdravili, a so ga v razpravi ocenili kot premalo ambicioznega, saj ne zajema tudi plačevanja nadomestil s strani t.i. komercialnih streaming platform, kot so Netflix, Spotify in Disney+. Vlada in koalicijske stranke so s pomočjo opozicije zakon z omenjenim predlogom dopolnile, in sicer na način, da so najprej definirali komercialne streaming platforme, nato pa za te uvedli obveznost plačevanja pravičnega in sorazmernega nadomestila, ki ga uveljavljajo kolektivne organizacije. Zakon je v takšni obliki dobil široko podporo parlamenta, poročajo belgijski mediji.

Evropski parlament je v leta 2019 sprejeti direktivi o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu predvidel možnost za uvedbo pravičnega in sorazmernega nadomestila, državam članicam pa je pustil proste roke pri implementaciji teh direktiv. Številne članice so se žal odločile le za dobesedno implementacijo direktive, s čimer so zamudile priložnost, da zakon prilagodijo tehnološkemu razvoju trga in zaščitijo svoje ustvarjalce.

"Belgija je ubrala drugačno pot in zaščitila svoje ustvarjalce, tako glasbene kot avdiovizualne," je dejal direktor belgijske kolektivne organizacije PlayRight Christophe Van Vaerenbergh. "S sprejemom zakona smo vstopili v novo obdobje sorodnih pravic, ob tem pa smo dobili tudi dokončno priznanje, da le neodpovedljiva in neprenosljiva pravica do nadomestila zagotavlja zadostno in ustrezno zaščito za glasbenike in igralce v digitalni dobi."

Sprejem zakona je pozdravilo tudi Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS), ki ob tem poziva ostale države članice EU, da sledijo belgijskemu zgledu. "Edino opravičilo za države članice EU, ki še niso implementirale direktive je, da iščejo najboljšo rešitev za zaščito ustvarjalcev na spletu. Kot se je izkazalo, je ta rešitev implementacija 17. in 18. člena direktive. Belgijska implementacija direktive je zato lahko zgled vsem 12-tim državam, ki so še v zamudi z implementacijo. Če bi mu sledili, bi dokazali tistim, ki so se odločili za dobesedni prenos, da je doseganje ciljev direktive pomembnejše, od doseganja roka za implementacijo," je dejal generalni sekretar AEPO-ARTIS Ioan Kaes.

V AIPA lahko le čestitamo belgijskim parlamentarcem za odločitev, saj smo trdno prepričani, da lahko le s pravičnimi nadomestili za avdiovizualne ustvarjalce ohranjamo njihovo nadaljnje delo ter razvoj evropske in slovenske kulture. Upamo, da bodo temu zgledu sledili tudi slovenski odločevalci, saj je Slovenija - kot omenjeno - med državami, ki direktive še ni prenesla.

Ob tem želimo slovenske odločevalce znova opomniti, da je slovenski avdiovizualni sektor eden od stebrov slovenskega gospodarstva, z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji (več o tem na tej povezavi), ki jo je pripravil Deloitte Slovenija, je dodana vrednost zaposlenega v avdiovizualnem sektorju višja od slovenskega povprečja in višja kot pri izvoznikih. Prav tako je velik prispevek, ki ga avdiovizualni sektor daje slovenskemu gospodarstvu. Če želimo, da bodo slovenski ustvarjalci še naprej uspešni, jim mora država pomagati. Sprejem direktive, skupaj z neodpovedljivo pravico do nadomestila, bi bila odlična pomoč in signal države, da ji ni vseeno za avdiovizualni sektor in ustvarjalce.

Ob tem je potrebno vnovič poudariti, da so slovenski avdiovizualni avtorji, kot tudi njihovi kolegi igralci in filmski producenti kar se pravic tiče, že desetletja žrtev pravne anomalije. Gre za to, da glede na obstoječo zakonodajo ne morejo priti do svojih nadomestil na način, kot ga poznajo njihovi kolegi glasbeniki ali literati. Avdiovizualni avtorji so po slovenskem zakonu edina skupina avtorjev, za katere se pavšalno predvideva, da so svoje pravice prenesli na pravno osebo, naloga dokazovanja imetništva pravic pa je na njih, in ne na tistih, ki so pravico pridobili. To dejstvo govori o neprimernosti slovenskega sistema, saj vsi vemo, kako široka je danes uporaba avdiovizualnih del, predvsem na spletu, in kako globok je prepad med tistimi, ki z uporabo zaščitenih del služijo, in tistimi, ki ta dela dejansko ustvarjajo. Zato upamo, da bo Slovenija pri implementaciji direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu sledila priporočilom Evropskega parlamenta, Evropske komisije in tudi Belgije in zaščitila slovenske ustvarjalce.

V AIPA tudi poudarjamo, da pravica do nadomestila zagotavlja stalen pritok dohodkov za vse imetnike, in sicer za trenutne in tudi bodoče načine uporabe. Za slednje ne bo potrebe po prilagajanju pogodb ali ponovnih pogajanjih o določilih pogodb. Pomembno je tudi to, da pravica do nadomestila ne moti izvajanja in uveljavljanje izključnih pravic, niti ne moti verige eksploatacije, ki ostaja v rokah producentov in imetnikov pravic. Prav tako - kot omenjeno - država z nadomestili ne bi imela nobenih stroškov, ampak bo lahko celo pobrala več davkov, tudi od platform.