Poziv ministru Počivalšku za pravično nadomestilo

Glavna izvršna direktorica Združenja evropskih filmskih režiserjev (FERA) Pauline Durand-Vialle, direktor Združenja evropskih scenaristov (FSE) David Kavanagh in izvršna direktorica Svetovnega združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) Cecile Despringre so na slovenskega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška naslovili odprto pismo. V njem ministra pozivajo k podpori direktive o avtorskih pravicah, pa tudi podpori zakonske uvedbe neodtujljive pravice do pravičnega nadomestila za ustvarjalce z naslova uporabe njihovih del na spletu. Pismo v angleščini si lahko preberete na tej povezavi.

Kot poudarjajo v pismu, so po predstavitvi predloga direktive Evropske komisije o avtorskih pravicah na enotnem trgu, tako na ravni komisije kot tudi različnih teles Evropskega parlamenta potekala številna posvetovanja, ki so pokazala pomanjkljivosti pri implementaciji direktive o avtorskih pravicah. Predlogi Evropske komisije so sicer korak v pravo smer, vendar bi morali nekatere zaveze dodatno okrepiti, da ne bi bile določbe le mrtva črka na papirju. Med drugim tudi v delu o upravljanju avtorske pravice, ki bi se morala zaupati kolektivnim organizacijam avdiovizualnih avtorjev.

Še bolj pereče vprašanje pa je po ocenah krovnih združenj avdiovizualnih ustvarjalcev neodtujljiva pravica do pravičnega nadomestila za ustvarjalce, če se njihova dela izkoriščajo na spletu, in sicer na ravni celotne EU. Prav na vsakem delovnem telesu Evropskega parlamenta se je pokazalo, da je omenjena pravica ena ključnih, če želi EU ohraniti svoj globalni primat na področju kulture in kreativnosti.

Avdiovizualni avtorji, kot so scenaristi in režiserji, se namreč soočajo z nestabilnostjo dohodka, s tem pa tudi s težavami pri financiranju novih projektov. To pomeni manj projektov, kar zagotovo siromaši evropsko kulturo in kreativnost. Poleg tega imajo avtorji v primerjavi s producenti izredno šibko pogajalsko moč in zato je uvedba neodtujljive in neodpovedljive pravice do pravičnega nadomestila, s katero bi tudi avtorji lahko dobili del prihodkov od komercialnega uspeha svojih del, v zakonodajo nujna.

To nadomestilo, ki bo avtorjem omogočilo, da bodo svojo ustvarjalno energijo še naprej vlagali v razvoj novih del, mora biti trajnostno. Vključevati bi moralo plačila za opravljeno delo v fazi produkcije kot tudi nadomestila od predvajanj že končanih del. S tem bi prvič na ravni celotne Evrope prišli do poštenega in konkurenčnega sistema za vse evropske ustvarjalce, kar ni nemogoče.

Omenjeno pravno orodje že uspešno obstaja v številnih državah EU, npr. Španiji, Italiji, Franciji, Belgiji, medtem ko na ravni celotne EU še ni sprejeto in zato si v krovnih združenjih avdiovizualnih avtorjev prizadevamo za enakost vseh evropskih avdiovizualnih avtorjev. Praksa iz omenjenih držav je pokazala, da ta ureditev avtorjem zagotavlja pravično nadomestilo, ob tem pa nima nobenih negativnih vplivov na "vrednostno verigo" v panogi. Nasprotno, gre za neprecenljivo orodje za ohranjanje ustvarjalnosti, raznolikosti in finančne neodvisnosti evropskih avtorjev, ki ustvarjajo na izredno konkurenčnem trgu, so zapisali v FERA, FSE in SAA. Omenjena združenja skupaj zastopajo skoraj 150.000 avdiovizualnih ustvarjalcev v Evropi in svetu.

Kot zaključujejo v pismu ministru Počivalšku, sta konkurenčna prednost Evrope v kulturni in ustvarjalni industriji pa tudi ohranitev kulturne raznolikosti odvisni od tega, če so ustvarjalci sposobni preživeti od svojega dela in biti nagrajeni za uspešna dela. Kanali za distribucijo in poslovni modeli se lahko spreminjajo, pravičnost do avtorjev pa mora biti stalnica, zato predstavniki avdiovizualnih avtorjev menijo, da je nujno to področje urediti.

V AIPA, ki je članica SAA in FERA, s FSE pa tesno sodeluje, podpiramo napore omenjenih organizacij, saj lahko le s pravičnimi nadomestili za avdiovizualne ustvarjalce ohranjamo njihovo nadaljnje delo ter razvoj evropske in slovenske kulture. V primeru Slovenije je to toliko bolj pomembno, saj gre za jezikovno in produkcijsko zelo omejen prostor.

Direktor AIPA Gregor Štibernik ob tem ocenjuje, da so slovenski avdiovizualni avtorji kot tudi njihovi kolegi igralci že desetletja del pravne anomalije. Gre za to, da glede na obstoječo zakonodajo ne morejo priti do svojih nadomestil na način, kot ga poznajo njihovi kolegi glasbeniki ali literati. Avdiovizualni avtorji so po slovenskem zakonu edina skupina avtorjev, za katere se pavšalno predvideva, da so svoje pravice prenesli na pravno osebo, naloga dokazovanja imetništva pravic pa je na njih, in ne na tistih, ki so pravico pridobili.

To dejstvo govori o neprimernosti slovenskega sistema, saj vsi vemo, kako široka je danes uporaba avdiovizualnih del in kako globok je prepad med tistimi, ki z uporabo zaščitenih del služijo, in tistimi, ki ta dela dejansko ustvarjajo. Evropa, z njo pa tudi Slovenija, se mora podvizati, zato je poziv SAA, FERA in FSE dobra iztočnica. Upam, da mu bo minister Počivalšek prisluhnil, je dejal Klemen Dvornik, predsednik NO AIPA.