Kitajski "box office" lani prvič presegel ameriškega

Skupni izkupiček od prodaje vstopnic v ZDA je lani v primerjavi z letom 2019 padel za 80 odstotkov, in sicer z 9,4 milijarde evrov na 1,9 milijarde evrov. Gre za najnižji "box office" v zadnjih 40 letih, kar pa je bilo zaradi pandemije covid-19 pričakovano, saj so bile kinodvorane v ZDA zaprte skoraj devet mesecev. Zaradi strmega padca prodaje vstopnic v ZDA je vlogo največjega kino trga na svetu (po vrednosti prodanih vstopnic) prvič v zgodovini prevzela Kitajska. Tam so lani prodali za 2,2 milijarde evrov vstopnic, kar je sicer za 70 odstotkov manj kot predlani, vendar je padec vseeno manjši kot v ZDA in v večini evropskih držav. Kitajska je spomladi 2020 hitro odpravila omejitvene ukrepe, zato so se lahko gledalci hitreje vrnili v kinodvorane, ugotavlja ameriško analitsko podjetje Comscore.

Padec prodaje vstopnic so lani beležile praktično vse svetovne kinodvorane. Lanski globalni izkupiček od prodaje vstopnic naj bi tako po prvih ocenah družbe Comscore znašal le med 9,5 milijarde evrov in 9,9 milijarde evrov, kar je precej manj kot predlani, ko so prihodki presegli 35 milijard evrov.

Prodaja vstopnic se je močno znižala tudi v Španiji, ki sodi med bolj prizadete evropske države zaradi pandemije covid-19. Španski kinematografi so lani prodali za nekaj manj kot 170 milijonov evrov vstopnic, kar je 72 odstotkov manj kot predlani, ko je "box office" znašal več kot 600 milijonov evrov.

Večina hollywoodskih premier je bila v letu 2020 odpovedanih oz. so bile prenesene na splet, kar je zagotovo spremenilo razmere in razmerja v filmski industriji, poudarjajo analitiki v družbi Comscore. Letošnje leto bo zato eno najbolj pomembnih v zgodovini "velikih platen", vrnitev v normalo pa bo dolgotrajen postopek, ocenjujejo.

Po drugi strani različne platforme videa na zahtevo beležijo najboljše rezultate v zgodovini. Prihodki omenjenih platform naj bi se lani v primerjavi z letom 2019 zvišali za več kot 30 odstotkov, in sicer na 28 milijard evrov, so ocenili v raziskovalni hiši Omidia.

Filmski studii so se morali zaradi omejitev v številnih državah prilagoditi in tako so skrajšali čas od premiere v kinu do predvajanja na t.i. premium platformah videa na zahtevo (PVoD). Disney+ je npr. "vmesni čas" za svojo premiero filma Mulan skrajšal le na en teden, kar je bilo v preteklosti nepojmljivo. Kot ocenjujejo v družbi Omidia, se omenjeni koraki finančno niso ravno izplačali.

Uporabniki so bili s tem sicer zadovoljni, vendar so prihodki od predvajanj na PVoD letos studiem globalno prinesli le 630 milijonov dolarjev (518 milijonov evrov), kar je precej manj od prihodkov, ki so jih v "normalnih časih" ustvarili s premierami v kinih.

"Filmski studii so zaradi covid-19 prisiljeni v eksperimentiranje z drugimi distribucijskimi kanali, med drugim s platformami PVoD. Te so lahko uporabne za določene žanre oz. vrste filmov, vendar ne morejo nadomestiti kinodvoran," poudarjajo v londonski Omidii. Tradicionalno je premieram filma na velikih platnih po 90 dneh sledilo 14-dnevno obdobje prodaje v spletnih trgovinah EST, kot je npr. iTunes. Nakar je sledilo 90-dnevno obdobje prikazovanj na platformah videa na zahtevo (VOD), nato pa so filmi romali na plačljive televizije. V času covid-19 se je časovni razkorak med predvajanjem v kinodvoranah in na PVoD oz. VOD platformah izredno skrajšal.

Navedeni podatki nas na AIPA ne presenečajo, saj smo v Sloveniji in svetu že več mesecev priča zaprtju kinodvoran. Zato se je začelo dogajati natančno tisto, kar so avdiovizualni ustvarjalci in njihove organizacije opozarjali že pred epidemijo, in sicer da se vse več vsebin seli na splet. Korona kriza je ta proces samo še pospešila. Ob tem je potrebno poudariti, da različne oblike omejitev onemogočajo tudi ustvarjanje novih del, kar prinaša negativne učinke za celotno avdiovizualno verigo in ne le za filmske studie. Še veliko bolj pereče je vprašanje statusa ustvarjalcev. Milijoni po EU so zaradi posledic covid-19 izgubili delo, kar pomeni, da jih je veliko prenehalo ustvarjati - za vedno. To bo seveda slej ko prej pomenilo tudi manj vsebin za uporabnike, kar pomeni manj prihodkov za celotno verigo in manj davkov za državo.

Zato v AIPA, kjer že od začetka zdravstvene krize opozarjamo na težak položaj avdiovizualnih ustvarjalcev in filma v Sloveniji in EU, menimo, da je potrebno trg v EU in Sloveniji urediti. Na eni strani je potrebna ustrezna obdavčitev spletnih velikanov, ki ne dajo ničesar oz. zelo malo trgom, kjer ustvarjajo dobičke, po drugi strani pa je nujna ustrezna vseevropska implementacija Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Ta mora vključevati tudi pravično in proporcionalno nadomestilo za avdiovizualne ustvarjalce. Če bi bila Direktiva že implementirana, bi avdiovizualni ustvarjalci v teh, za industrijo izjemno težkih, časih prejemali nadomestilo in bi na ta način vsekakor mnogo lažje prebrodili trenutne razmere. S tem pa bi jih veliko več ostalo v poklicu, ki ga radi opravljajo – v ustvarjanju.