Resnica o 13. členu direktive o avtorskih pravicah

Potem ko je tudi Odbor za pravne zadeve Evropskega parlamenta (JURI) pred dnevi podprl uzakonitev 13. člena Direktive o avtorskih pravicah, so se v javnosti znova začele pojavljati izkrivljene informacije in tolmačenja, kaj ta člen sploh prinaša. Kot je znano, gre za določilo, s katerim bi se lažje zmanjšal razkorak med ogromnimi prihodki, ki jih spletni sistemi za nalaganje vsebin dobijo z uporabo vsebin (npr. glasbe, avdiovizualnih in drugih varovanih del) in zneski, ki jih ti sistemi plačujejo imetnikom pravic – situacijo, ki jo označujemo z besedno zvezo 'value gap'. Nikakor pa ne gre za poseganje v svobodo interneta!

Za neresnicami in zavajanji, ki jih je stroka že večkrat zavrgla, seveda stojijo tisti, ki ne želijo sprememb oz. ne želijo, da bi ustvarjalci dobili pravično nadomestilo z naslova uporabe njihovih del.

Tako je v delu javnosti znova slišati, da bi uzakonitev 13. člena predlagane Direktive pripeljala do neselektivnega filtriranja podatkov na internetu, da bi pomenila kršitev zasebnosti in temeljnih pravic potrošnikov, da bi v primeru nezakonitega umika vsebin uporabniki ostali brez pravice do pritožb in da bi sama uzakonitev pomenila uničenje t.i. spletne meme (zamisli ali znanj, ki se širijo po internetu) in konec hibridnih aplikacij...

Seveda to ni res!

13. člen, ki ga je po posvetovanju s stroko predlagala Evropska komisija, namreč določa pravno gotovost in ustvarja pošten trg, s katerim bodo evropski prvaki hitreje rasli in se razvijali. Poleg tega pa zagotavlja, da so vsi imetniki pravic ustrezno nagrajeni za svoje delo in vloženi trud. Zelo pomembno pa je poudariti, da omenjeni člen velja le za ozko usmerjene platforme, ki razširjajo avtorska dela, ne pa za celoten internet in naložene vsebine. Člen zavezuje le omenjene platforme, da sprejmejo "ustrezne in sorazmerne" ukrepe, ki preprečujejo kršitve brez obvezne uporabe kakršnekoli posebne tehnologije. Seveda pa 13. člen vsebuje tudi direktne in izrecne varovalke, ki varujejo zakonite pravice uporabnikov.

Kot je razvidno, namen zakonodaje nikakor ni vplivati na uporabnike storitev, niti ta ne bo vplivala na storitve, ki s širjenjem vsebin ne kujejo velikih dobičkov. Prav tako ni namen zakonodaje omejiti razpoložljivost ustvarjalnih vsebin na spletu. Pravzaprav je avtorjem vsebin - kot so umetniki - v interesu, da so njihova dela na voljo uporabnikom po svetu. Zakonodaja pa bo poskrbela, da se bo to dogajalo na poštenem trgu in da bodo imeli varnejšo finančno prihodnost.

Ker ustvarjalci in njihovi predstavniki ne pristajamo na neresnice in zavajanja, želimo pojasniti ozadje trenutnega dogajanja, ob tem pa tehtno in strokovno odgovarjamo tudi na najpogosteje izrečene neresnice.

V vednost smo jih poslali tudi evropskim parlamentarcem, ki bodo kmalu glasovali o sprejemu Direktive (več o tem preberite tukaj). S tem želimo v hektično debato vnesti vsaj kanček strokovnosti, ki se je izgubila znotraj populističnega pristopa in med številnimi dezinformacijami, s katerimi nas mediji bombardirajo v zadnjih dneh.

1. NI RES, da bo 13. člen neselektivno filtriral podatke na internetu!

Člen 13 ne bo veljal za internet na splošno. Velja samo za storitve, ki vsebujejo vsebine, naložene s strani uporabnikov, na primer z optimizacijo predstavitve avtorskih del (člen 2).

V besedilu je izrecno navedeno, da ukrepi ne veljajo za:

- storitve, ki zajemajo "neprofitne spletne enciklopedije" (npr. Wikipedia);

- "ponudnike storitev v oblaku za osebno uporabo, ki ne zagotavljajo dostopa do javnosti" (npr. Dropbox);

- platforme za razvoj odprtega programiranja;

- "spletne trgovine, katerih glavna dejavnost je spletna prodaja na drobno" (npr. eBay);

- "repozitorije izobraževalnih ali znanstvenih del";

- storitve, "v okviru katerih zaščitena avtorska dela ali druga zaščitena dela naložijo imetniki pravic";

Ozko usmerjena skupina platform, za katere bi veljala zakonodaja, bi morala vzpostaviti ukrepe v sodelovanju z imetniki pravic. Ukrepi bi se nanašali le na aktivne platforme, ki razširjajo zaščitene avtorske vsebine. Narava takšnih posebnih avtorsko zaščitenih vsebin se bo ugotavljala na podlagi relevantnih podatkov, ki jih platformam zagotovijo imetniki pravic.

Platforme bi morale uvesti ustrezne in sorazmerne ukrepe ter na pregleden način prikazati, kako izvajajo takšne ukrepe. Člen 13 potrjuje, da "se ne predpišejo splošne obveznosti za nadzor podatkov." To je v skladu z Direktivo o elektronskem poslovanju, ki prepoveduje splošen nadzor, dovoljuje pa "nadzor v posebnih primerih" (uvodno določilo 47) in od ponudnikov storitev, ki hranijo podatke, zahteva, da postopajo s skrbnostjo (uvodno določilo 48).

Po členu 13 ni treba uporabljati nobene posebne tehnologije, ampak storitvam, ki zajemajo vsebine, naložene s strani uporabnikov, nalaga, da sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe, ki preprečujejo kršitve; takšni ukrepi lahko, vendar ne nujno, vključujejo uporabo tehnologij, kot je npr. tehnologija za samodejno prepoznavanje vsebine.

2. NI RES, da bo 13. člen kršil zasebnost in temeljne pravice potrošnikov!

Člen 13 ne zahteva ugotavljanja istovetnosti posameznih uporabnikov ali obdelave njihovih osebnih podatkov. V skladu z njim morajo spletne platforme "sprejeti sorazmerne preventivne ukrepe in vzpostaviti ravnovesje med temeljnimi pravicami uporabnikov in imetnikov pravic."

3. NI RES, da bo 13. člen uničil meme, hibridne spletne aplikacije itd.!

Predlog ne spreminja pravil, ki veljajo za meme, hibridne spletne aplikacije itd., kar pomeni, da uživajo status izjeme glede avtorskih pravic. Člen 13.2 uporabnikom zagotavlja izrecno zaščito pred "omejitvami pri uveljavljanju izjem glede avtorskih pravic". Prav tako je v členu 13.1 izrecno navedeno, da morajo vsa "dela in predmeti, ki ne kršijo avtorskih pravic, ostati še naprej na voljo."

4. NI RES, da v uporabniki primeru nezakonitega umika vsebine ne bodo imeli pravice do pritožbe!

Člen 13 vsebuje jasna in obsežna določila glede pritožb in mehanizma odškodnine.

Vzroki nepravičnosti na digitalnem trgu

Ustvarjalci, Evropska komisija in pretežni del javnosti kot ključno trenutno težavo digitalnega trga vidi, da nekatere storitve, ki ponujajo s strani uporabnikov naložene vsebine, trdijo, da za uporabo teh vsebin ne potrebujejo dovoljenja. Tako je nastala ogromna "vrednostna vrzel", kar pomeni, da avtorji vsebin za to niso ustrezno poplačani.

Da bi rešila to težavo, je Evropska komisija predlagala člen 13 v Direktivi o avtorskih pravicah, v skladu s katerim morajo storitve, ki ponujajo s strani uporabnikov naložene vsebine, za avtorska dela, s katerimi služijo, pridobiti dovoljenje. Direktiva je s tem "dobila zobe" in ima potencial, da zagotovi vzdržno finančno prihodnost za ustvarjanje industrije v Evropi.

Ker to ni po načrtih tehnoloških velikanov, ti financirajo obsežno kampanjo, ki želi zamegliti cilje Direktive, in sicer s plasiranjem neresnic.

Kdo manipulira z javnostjo?

Omenjene neresnice se objavljajo namensko in načrtno. Tako npr. člani Evropskega parlamenta včasih prejmejo tudi več tisoč e-sporočil na dan in številne telefonske klice od ljudi, ki vztrajajo pri tem, da je treba člen 13 izbrisati. Kampanjo "volivcev", ki prek e-pošte in telefonskih klicev zahtevajo izbris členov 11 in 13, v glavnem usmerja tako imenovana kampanja platforme CREATE.REFRESH, za katero stojijo, jo usmerjajo in financirajo tehnološka podjetja (v glavnem C4C in Google) z namenom pridobiti ljudi, da bi lobirali proti Direktivi o avtorskih pravicah.

Posameznike prosijo, da kopirajo in prepošljejo e-sporočila ter kličejo poslance Evropskega parlamenta in ponavljajo mantro "izbrišite člen 13; uničil bo internet." Seveda ostajajo tudi številne druge spletne strani kot npr. "Rešite internet".

Te financirajo družbe kot npr. C4C in CDT, ki jih financirajo štirje tehnološki velikani (GAFA -Google, Apple, Facebook in Amazon). Na strani tistih, ki zagovarjajo izbris člena 13, ker naj bi povzročil uničenje interneta, so tudi: EDIMa, Communia, Kennisland. Javno znano je, da so vsa združenja interesne skupine tehnološkega sektorja. V zadnjih tednih je bilo objavljeno poročilo z naslovom "Vpliv pooblastila za filtriranje vsebin na ponudnike spletnih storitev." Poročilo, ki je bilo poslano poslancem Evropskega parlamenta, zahteva izbris člena 13, prav tako pa je v njem navedeno, da bo priznavanje vsebin uničilo internet. Poročilo je bilo v celoti financirano s strani Googla.

Domač primer je portal Danes je nov dan, ki je bil glede na javno objavljene podatke podprt s strani Googla vsaj v višini 48.000.- € (vir: https://danesjenovdan.si/detektorlisic/). Lahko potem res govorimo o nepristranski iniciativi državljanov? Takih primerov je seveda še bistveno več, saj je portal Danes je nov dan le vrh ledene gore.

Zgodovina - 20 let mitov

Neresnice in miti - kot omenjeno - vedno znova pridejo na plano, ko se želi zakonodajno urediti položaj ustvarjalcev oz. vsakič, ko pride do poskusov razvoja zakonodaje skupaj z razvojem tehnologije z namenom varovanja pravic potrošnikov in vzpostavitve poštenega poslovnega okolja.

To opazujemo že več kot 20 let. Če bi držale navedbe nasprotnikov urejenih razmer, bi bil internet že zdavnaj preteklost.

Pa ni.

Spomnimo se leta 1998, ko je v veljavo stopil ameriški zakon DMCA (Digital Millenium Copyright Act), s katerim so se poostrile kazni za kršitelje avtorskih pravic na internetu. Leta 2000 je začela veljati Direktiva o elektronskem poslovanju, ki je postavila zakonske pogoje glede posebnih omejitev odgovornosti (t.i. varni pristan) za izključno tehnične, samodejne in pasivne spletne posrednike. Leto pozneje je začela veljati Direktiva o avtorskih pravicah, ki je uskladila različne vidike avtorskega prava po Evropi, prav tako pa vzpostavila orodja za uveljavljanje pravic na spletu.

Leta 2002 je bil sprejet sveženj enotnega telekomunikacijskega trga, s katerim se je posodobil regulativni okvir EU za telekomunikacije, oblikovali pa so se tudi skupni predpisi za telekomunikacijsko industrijo v vseh državah članicah EU.

Kasneje so bile sprejete tudi Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, Direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, Kodeks elektronskih komunikacij, Uredba za boj proti piratstvu, Uredba o zasebnosti....

Kljub viku in kriku tehnoloških podjetij nobena od navedenih in številnih drugih Direktiv, uredb, zakonov ni uničila interneta.

Zato ga tudi Direktiva o avtorskih pravicah, skupaj s 13. členom zagotovo ne bo!

V dobro tistih, ki ustvarjajo vsebine, podprimo zakon!