Neenakopravnost med spoloma se v AV industriji zmanjšuje, vendar prepočasi

Razmere na področju enakopravnosti med spoloma v evropski avdiovizualni industriji se nekoliko izboljšujejo, vendar prepočasi, kaže najnovejša raziskava o zastopanosti žensk v panogi. Raziskava, ki jo je Evropski avdiovizualni observatorij objavil včeraj, dan pred mednarodnim dnevom žena, je zajela obdobje med letoma 2015 in 2021. Kot kažejo podatki za leto 2021, so ženske na področju fikcijskih del upodobile 47 odstotkov glavnih likov v filmih in serijah, kar je podobno odstotku iz leta 2015. Ženske so predlani producirale 44 odstotkov del (36 odstotkov v letu 2015), napisale pa so 37 odstotkov scenarijev (33 odstotkov v letu 2015).

Lanski podatki tudi kažejo, da bo bile ženske še vedno slabo zastopane na področju režije, saj so režirale le 22 odstotkov del (17 odstotkov v letu 2015), montirale so osem odstotkov del (šest odstotkov v letu 2015) in ustvarile osem odstotkov filmskih skladb. Tudi v slednji kategoriji je malenkostno številka višja kot v letu 2015, in sicer za tri odstotne točke, ugotavlja observatorij, kjer poudarjajo, da je bil delež režiserk, producentk in glavnih vlog ponderiran s številom režiserk posamezne epizode. Pri podatkih o številu montažerk in skladateljic pa so v podatke vključene tiste, ki so sodelovale pri delih z dvema do 14 nadaljevanji.

Kot poudarjajo v observatoriju, je nizek delež žensk na teh položajih posledica številnih dejavnikov. Skupno število režiserk, montažerk in skladateljic v Evropi je precej nizko, zato je posledično nizka tudi njihova zastopanost. Evropske krovne organizacije avdiovizualnih ustvarjalcev so večkrat poudarile, da imajo ženske v t. i. zahodnem svetu na papirju zagotovljene vse pravice, vendar pa je dejstvo, da na marsikaterem področju, tudi v avdiovizualni industriji, še vedno niso enakopravne z moškimi. To je vidno predvsem na trgu dela. Ženske težje dobijo delo, predvsem v poklicih, ki veljajo za 'moške', če pa že dobijo službo, so zanjo manj plačane, zato se za te poklice odločajo v manjšem obsegu. Sem (žal) sodijo tudi poklici v avdiovizualni industriji.

Neenakopravnost med spoloma na področju filma je očitna tudi v Sloveniji. Študija o enakosti spolov, ki so jo pripravili v Slovenskem filmskem centru leta 2018, je pokazala, da smo v samostojni Sloveniji šele leta 2002, se pravi 11 let po osamosvojitvi, dobili dva celovečerna igrana filma režiserk, in sicer Maje Weiss (Varuh meje) ter Hanne Slak (Slepa pega). Razmere so se od takrat malenkost izboljšale, saj so ženske bolje vpete v slovensko avdiovizualno industrijo, lažje pa pridobijo tudi sofinanciranje za svoja dela. To je v zadnjih petih letih pripeljalo do številnih uspehov slovenskih avdiovizualnih del doma in tujini. Nazadnje je to pokazala tudi nagrada cezar, ki jo je francoska filmska akademija pred dvema tednoma podelila režiserki Urški Djukić za njen kratki animirani film Babičino seksualno življenje.

V AIPA se brezpogojno zavzemamo za uravnoteženo zastopanost med spoloma. Ponosni smo, da so naša prizadevanja vidna tudi v sestavi organov ter med zaposlenimi. Vedno znova je potrebno opozoriti, da je vsakršna diskriminacija nesprejemljiva, da šteje le sodelovanje ter da bomo lahko le s skupnimi močmi premagali težave in zgradili lepšo prihodnost. Zato tudi podpiramo napore Evropske komisije za enakopravnost žensk v panogi, med katerimi je tudi podprogram programa Media. EU v skladu z njim med drugim izvaja niz ukrepov za zmanjšanje neenakosti, med katere sodijo podpora in spodbujanje ženskih filmskih ustvarjalk ter distribucija in promocija njihovih del, krepitev sodelovanja z nacionalnimi in mednarodnimi skladi ter institucijami za izmenjavo podatkov in dobrih praks.

Ob tem vsem ženskam čestitamo ob mednarodnem dnevu žena za njihov praznik in pozivamo k temu, da bi morali vlogo žensk slaviti prav vsak dan, ne le en dan v letu.