Avstralija odločno nad piratske vsebine

Avstralsko zvezno sodišče je največjim telekomunikacijskim podjetjem v državi naložilo, da v prihodnjih tednih blokirajo dostop do 57 spletnih strani, ki omogočajo dostop do piratskih verzij filmov in drugih avdiovizualnih kreativnih vsebin. Gre za znane kršitelje, ki omogočajo izmenjavo in pretok piratskih vsebin, kot so Piratebay, Watchfree, Torrentproject, Yes Movies, Vumoo, Watchseries in Los Movies. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo, da gre za spletne strani, ki "nesramno in namerno" kršijo pravice imetnikov pravic. Poleg blokade lastnike oz. upravljalce teh spletnih strani čakajo tudi tožbe, ki jih napoveduje avstralsko združenje imetnikov pravic. To je celo napovedalo, da bo tožilo vsakega Avstralca, ki bo dostopal do ilegalnih vsebin.

Odločitev sodišča je pozdravilo avstralsko združenje imetnikov pravic Creative Content Australia (CCA), ki je hkrati sprožilo tudi kampanjo, s katero želi uporabnike seznaniti z negativnimi učinki uporabe piratskih verzij. Izvršna direktorica CCA Lori Flekser je ob tem dejala, da v združenju zaupajo v sodišča, ker ta s svojimi odločitvami opozarjajo na to, kaj spletno piratstvo povzroča. Piratstvo ni kriminalno dejanje brez posledic, saj imetniki pravic ostanejo brez prihodkov, s tem pa je ogroženo njihovo nadaljnje ustvarjanje, ogrožena so obstoječa delovna mesta in delovna mesta, ki bi jih lahko odprli, če bi ustvarjalci prejeli sredstva za nove projekte.

Prihodke od filmov, serij itd. si namreč zaslužijo deležniki pri delih, ki so za njih delali tudi po več let, ne pa upravljalci in lastniki piratskih spletnih strani, je še poudarila. Poleg tega kraja vsebin na spletu povzroča, da so vlagatelji veliko bolj previdni in se redkeje odločajo za naložbe v avdiovizualne vsebine, kar posledično pomeni manj vsebin in s tem tudi manj izbire za potrošnike.

Avstralske oblasti so na področju preganjanja piratstva ene najbolj aktivnih v svetu, saj je zvezno sodišče že lani ukazalo blokado 65 spletnih strani in več kot 340 domen.

Medtem ko se vse več držav odloča za tovrstne korake, slovenske oblasti le nemo opazujejo uporabo domačih in tujih piratskih spletnih strani. V Sloveniji imamo na tem področju precej ohlapno zakonodajo, zato je kršenje avtorske in sorodnih pravic ustaljena praksa, Slovenija pa je, kar se piratstva tiče, v samem evropskem vrhu.

Po poročilu Združenja imetnikov pravic Slovenije so Slovenci v lanskem letu obiskali piratske spletne strani z nelegalnimi avdiovizualnimi vsebinami in glasbo 100.000.000 (sto milijonkrat!). To pomeni, da si je povprečen Slovenec tovrstne spletne strani v letu 2016 ogledal 50-krat – v povprečju enkrat tedensko, najbolj zaskrbljujoče pa je, da pri nas številke iz leta v leto naraščajo, medtem ko v državah s proaktivnim pristopom padajo.

Kršenja avtorske in sorodnih pravic se dotika več zakonov, za njihovo uveljavljanje pa so pristojne različne institucije. Poleg tega je po naši zakonodaji lahko nekdo obsojen kršenja avtorske in sorodnih pravic le, če bi si pridobil 'veliko premoženjsko korist', npr. 5000 evrov. Čeprav te zaradi kraje npr. DVD-ja v trgovini vsekakor obravnava policija, se s krajami v digitalni obliki, ki jih v Sloveniji količinsko merimo v 100 milijonih (!), isti organi pregona praktično ne ukvarjajo.

Na AIPA poudarjamo, da podpiramo vsakršne napore za zmanjšanje spletnega piratstva. Evropski kreativni sektor, ki temelji na avtorski pravici, zaposluje 11 milijonov ljudi in igra pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu, tudi v Sloveniji. Zaradi piratstva na koncu izgubljajo vsi, tudi uporabniki, saj je zato, ker avtorji ne dobijo ustreznih plačil, na trgu manj kreativnih del.

Da bi dolgoročno rešili težave s spletnim piratstvom, bi morali slediti trem pristopom, in sicer: (1) omogočiti lažji dostop do legalnih vsebin, (2) poučiti uporabnike glede negativnih vplivov zaradi piratstva in (3) sprejeti globalno protipiracijsko zakonodajo.