AIPA podpira odprto pismo Junckerju

Evropsko Združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA), ki združuje 29 kolektivnih organizacij in predstavlja več kot 120.000 evropskih filmskih ter televizijskih režiserjev in scenaristov, je na predsednika Evropske komisije Jean Clauda Junckerja naslovilo odprto pismo. V njem ga poziva k ureditvi EU zakonodaje, s katero bi zaščitili dela avdiovizualnih avtorjev. SAA kot pereči točki omenja nujnost (a) ureditve zakonodaje na področju licenciranja na teritorialni osnovi in (b) zakonodaje, s katero bi ustvarili pogoje, v katerih bodo tudi avtorji avdiovizualnih del udeleženi pri delitvi prihodkov z naslova uporabe njihovih del.

AIPA, članica SAA, omenjeno pobudo podpira, saj je ureditev razmer nujna tudi v Sloveniji, kjer na vsebinsko prenovo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) čakamo že več kot desetletje. Medtem pa se oblike uporabe avdiovizualnih del tako rekoč iz meseca v mesec razvijajo, širijo in dopolnjujejo, s čimer se širi tudi obseg uporabe. Zaskrbljujoče je, da ob tem zaščita imetnikov pravic ostaja na nivoju iz časov, ko digitalne kabelske televizije ni bilo niti na vidiku, internetni priključek pa so imele le redke institucije. AIPA zato opozarja, da bi zmanjšanje pravic avdiovizualnih avtorjev (od tako dinamičnem razvoju tehnologije stagnacijo na zakonskem področju ne moremo označiti drugače kot nazadovanje in zmanjševanje pravic) privedlo do številnih težav in dolgoročno ogrozilo slovensko avdiovizualno produkcijo. Ali morda še bolje rečeno: predprodukcijo. Če ne bo ustreznih nadomestil, avtorji ne bodo razvijali projektov. Če ne bo razvoja projektov, ne bo produkcije. Če ne bo nacionalne produkcije, bomo priča nadaljnjemu siromašenju pestrosti avdiovizualne ponudbe. Ste se kdaj vprašali, koliko slovenskih (ali evropskih) del je dostopno na Netflix-u?

V pismu, katerega pokroviteljstvo so prevzeli številni evropski velikani filma, so v SAA predsednika Evropske komisije Junckerja spomnili, da se je komisija v strategiji digitalnega trga EU, ki so jo objavili leta 2015, zavezala, da bo spodbujala rast v panogi, ustvarjanje novih delovnih mest in čezmejni dostop. Obenem pa bo spoštovala obseg pravic v avdiovizualnem sektorju. To med drugim pomeni, da ne bo podprla ukinitev vezanosti avdiovizualnih pravic na državni ravni in licenciranja na državni ravni, kar bi prineslo številne težave in zmanjševanje pravic avtorjev.

Raziskava o vplivu meddržavnega dostopa do avdiovizualnih vsebin na EU potrošnike[1] je pokazala, da bi zmanjševanje omenjenih pravic privedlo do zmanjšanja vrednosti avdiovizualnih pravic, s tem pa tudi do manjše rasti panoge. S tem bi se zmanjšalo število zaposlenih, omejile pa bi se tudi investicije, kar bi imelo negativne posledice na gledalce in nenazadnje ogrozilo eno izmed najbolj uspešno evropsko gospodarsko-kulturno zgodbo.

Med nevarnostmi, da pride do takšnega scenarija, je tudi zloraba t.i. satelitske in kabelske direktive, preko katere bi lahko prišli do zahtev za čezevropsko licenciranje za spletno distribucijo avdiovizualnih del, kar bi zagotovo ogrozilo evropsko produkcijo in distribucijo filmov in TV, ocenjuje študija. Poleg tega bi bila zelo prizadeta evropska kulturna in jezikovna raznolikost.

SAA poziva tudi k zakonski ureditvi udeležbe avdiovizualnih avtorjev do delitve prihodkov za uporabo del. Takšna ureditev sicer obstaja v številnih državah EU, vendar pa ni urejena na EU ravni, kar postavlja avtorje v tistih državah EU, kjer to ni urejeno (v to skupino sodi, žal, tudi Slovenija), v diskriminatorni položaj v primerjavi z avtorji, ki živijo v državah EU, kjer je to urejeno. Zato je pomembno, da se v Sloveniji po sprejetju Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) čim prej lotimo vsebinske osvežitve ZASP in tako tudi Slovenijo priključimo tistim državam, kjer imajo to področje urejeno v dobrobit ustvarjalcem na avdiovizualnem področju. 

V AIPA se zato zavzemamo, da bi prihajajoči predlog zakona izboljšal možnosti avtorjev do udeležbe pri prihodkih z naslova njihovih del. Kot je pokazala študija, ki jo je pripravil Evropski parlament[2], obstajajo na tem segmentu mnogi zakonodajni izzivi.

SAA in AIPA zato podpirata napore Evropske komisije pri reševanju navedenih izzivov v smeri poenotenja zakonodaje v državah članicah EU.