Pridružimo se prvemu valu!

Več kot 500 uglednih evropskih producentov in režiserjev, med katerimi so Pedro Almodóvar, Agnieszka Holland in Pawel Pawlikowski je v odprtem pismu EU pozvalo k zakonski ureditvi razmer na področju "streaminga". Zakon bi moral biti enak v vseh državah EU, kar pomeni, da velike spletne platforme ne bi mogle več izigravati pravil, kot to počnejo že vrsto let, poudarjajo evropski filmarji.

"Avdiovizualni ustvarjalci po vsej Evropi so zaskrbljeni, ker ameriške streaming platforme uporabljajo ameriški studijski poslovni model, ki prevzame vse oz. večino pravic, kar je v nasprotju z vzpostavljenim in delujočim evropskim poslovnim modelom koprodukcije. Ta temelji na sistemu, ki neodvisnim producentom pusti veliko zaledja, daje pa jim tudi več kreativnega nadzora," pravijo.

Evropski ustvarjalci pozivajo tudi k zakonski določitvi finančnih obveznosti tujih streaming platform.  Kot pravijo, bi morali na ravni EU uvesti obveznost investiranja v višini vsaj 25 odstotkov prihodkov v evropski film in serije. Od tega bi moralo biti 80 odstotkov sredstev namenjenih neodvisnim producentskim hišam, predlagajo. Ob tem opozarjajo, da bi morale spletne platforme za pretakanje spoštovati avtorske pravice, avdiovizualnim ustvarjalcem pa plačati tudi pravično nadomestilo. Oboje zdaj ne počnejo, poudarjajo podpisniki pisma.

"Globalna zdravstvena kriza je razkrila dve stvari. Kot prvo se je povpraševanje po filmih in serijah izjemno povečalo, kot drugo pa so edine, ki so tu pridobile, spletne platforme. Zato je edino pravično, da tudi platforme svoj uspeh delijo s tistimi, ki so jim ga omogočili – to je avdiovizualnimi ustvarjalci", poudarjajo v pismu.

Poziv je posledica dejstva, da morajo države EU do januarja 2021 implementirati Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. Ta  med drugim predvideva, da morajo spletne platforme investirati delež svojih prihodkov v lokalno produkcijo. Podrobnosti o tem (tudi kolikšen del) pa Direktiva prepušča državam članicam, poudarjajo podpisniki pisma. Ob tem izpostavljajo intenzivne pogovore o Direktivi v Franciji in predlaganih rešitvah, ki bil lahko bile primer dobre prakse za celotno EU.

Kako pa je pri nas?

Pred nekaj dnevi je Državni zbor RS s 43 glasovi za in 38 proti sklenil, da predlog zakona o davku na digitalne storitve ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S predlogom zakona bi po sedemodstotni stopnji obdavčili storitve digitalnih multinacionalk. V koaliciji menijo, da je treba tovrstne ukrepe najprej urediti na mednarodni ravni, zato so njeni poslanci predlog zavrnili.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristine Šteblaj je dejala, da se vlada zaveda, da digitalizacija in sodobni digitalni poslovni modeli zahtevajo spremembe na področju obdavčitve, zato podpira prizadevanja za pošteno in pravično obdavčitev dohodkov pravnih oseb. "Vendar pa obenem podpira celovite rešitve, ki so globalno usklajene," je poudarila v parlamentu.

Verjetno pa ukrepov, usklajenih na mednarodni ravni, ne bo prav kmalu, saj so pogajanja v okviru OECD zaradi umika ZDA "začasno" prekinili. (Več o tem na tej povezavi). Menim, da bi morala Slovenija biti na tem področju drznejša, bolj proaktivna, morala bi biti svetilnik in ukrepati sama ter pobrati, kar 'je cesarjevega'.

Velike digitalne multinacionalke namreč po podatkih FURS v Sloveniji letno ustvarijo okoli 100 milijonov evrov prometa. Če bi prihodke obdavčili, bi se v državno blagajno lahko letno nateklo do 10 milijonov evrov. Gre za pobudo, ki se je začela v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropski komisiji.

Na AIPA, ki je letos plačala že za več kot 200.000 € davkov menimo, da mora biti zakonodaja enaka za vse, ki poslujejo in ustvarjajo promet (in dobiček) na slovenskem trgu. Brez izjeme – tudi za velike spletne platforme, ki davčne obveznosti poravnavajo le v ZDA ali pa kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo. Razmislek o ustreznih in pravičnih ukrepih je še toliko bolj na mestu v času pandemije koronavirusa, ko se je pokazalo, da so spletne platforme beležile najboljše poslovne rezultate v zgodovini. Zgolj v razmislek: če morajo multipleksi v Kranju, Ljubljani, Mariboru in drugje plačevati dajatve (ob tem pa npr. še zagotoviti slovenske podnapise za filme), zakaj potem tega ni treba plačevati platformam (med katerimi le redke izjeme spoštujejo zakonodajo in ustrezno opremijo film s podnapisi). Zgubljamo torej dvakrat: denar gre mimo nas, zelo pa trpi tudi uporaba slovenščine.

Od februarja dalje se je močno poslabšal finančni in socialni položaj ne samo ustvarjalcev, temveč tudi vseh ostalih, ki so v 'normalnih' časih ustrezno in skladno z zakonodajo opremljali filme za slovenski trg. Zato je poziv k pravični delitvi ustvarjenih prihodkov še kako na mestu, saj brez del ne bi bilo niti prihodkov platform. Slovenija ima zgodovinsko priložnost, da se že 'v prvem valu' pridruži državam tako, da uredi področje za vse enako – če posluješ in obratuješ v Sloveniji, plačaj tudi davke na ustvarjene prihodke!

S tem bi slovenski proračun (in tudi slovenski ustvarjalci) upravičeno dobili kakšen nujno potreben evro, ki gre zdaj v ....