V ponedeljek, 11. 12. 2006, – tako je zapisano v moji zabeležki – sva se z Jankom prvič spoznala. Tisti dan sva se slišala po telefonu, že nekaj dni pozneje pa sedela na najinem prvem sestanku. Čeprav bi danes marsikdo želel potvoriti dejstva in si pripisati bistveno večje zasluge pri ustanavljanju AIPA, kot jih je dejansko imel (in teh kaj več, kot da so šli k notarju, ni bilo), ostaja neizpodbitno: Janko je bil kot človek akcije in odločitve tisti temeljni kamen, na katerega smo se tedaj lahko zanesli: vedno urejen, točen, kratke in jedrnate misli, z vedno jasnim ciljem – za začetek ustanovitev in registracija AIPA. Da, tudi notarja, ki je vodil ta postopek, je priskrbel Janko.
Janko je bil kot prvi član Sveta zavoda – glavnega organa AIPA – zelo aktiven v procesu pridobivanja dovoljenja. Za vedno mi bo ostala v spominu najina pot v Bruselj, kjer smo se najverjetneje enkrat spomladi leta 2007 sestali s Chrisom Marcichem, tedaj šefom Motion Pictures Association in vplivnim članom UO AGICOA. Med prvim premorom, ko sva bila sama, mi je namignil, da je ugotovil, da imata s Chrisom veliko skupnega … Ko sem presenečeno vprašal, le kaj bi to lahko bilo, saj smo se vendarle šele spoznali, se je namuznil in dejal: ''Enkrat policaj, vedno policaj!'' Pozneje sem spoznal, da se 'ustrezno šolani' ljudje že v nekaj trenutkih enostavno prepoznajo…
Janko je bil kot član organov upravljanja aktiven vse do leta 2016. Najprej v Svetu zavoda, pozneje v Strokovnem svetu. Za opravljeno delo se mu tudi na tem mestu v imenu AIPA še enkrat zahvaljujemo. Med nalogami, za katere se je zavzemal in ki so ostale nerešene, je prav gotovo vprašanje uporabe AV del v šolskih in obšolskih dejavnostih ter ureditve ustreznega nadomestila v zvezi s tovrstno uporabo.
V petek, 13. 11. 2020, sem izvedel, da Janka ni več med nami. Pogrešali ga bomo! Obljubljam pa, da bomo dokončali delo, ki ga je zastavil.
Naj počiva v miru.
Gregor Štibernik