Ustvarjalci: sprejem akta o umetni inteligenci pomeni začetek debate o avtorskih pravicah

Evropski parlament je 13. marca 2024 podprl akt o umetni inteligenci, s katerim zakonsko ureja področje. Kot so poudarili evropski odločevalci, je cilj nove zakonodaje zagotoviti, da bo umetna inteligenca zanesljiva, varna in v skladu s temeljnimi pravicami. Ob tem želi EU podpirati tudi inovacije in zagotoviti, da bo Evropa postala vodilna na področju umetne inteligence. Gre za prvo tovrstno zakonodajo na globalni ravni in prav zato smo v AIPA podpirali napore vseh za celovito ureditev tega področja. A čakajo nas novi izzivi.

Akt o umetni inteligenci med drugim uvaja nova pravila, s katerimi se prepovedujejo aplikacije umetne inteligence, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje za temeljne pravice. Med njimi so biometrični kategorizacijski sistemi, ki temeljijo na občutljivih značilnostih, družbeno točkovanje ali umetna inteligenca, ki se uporablja za manipuliranje s človeškim vedenjem.

Sistemi umetne inteligence, ki veljajo za visoko tvegane in se uporabljajo na primer v kritični infrastrukturi, izobraževanju, zdravstvenem varstvu, kazenskem pregonu, upravljanju meja ali volitvah, bodo morali izpolnjevati stroge zahteve in biti ocenjeni oziroma verificirani, preden bodo prišli na trg ter tudi v celotnem življenjskem ciklu. Ti sistemi, ki se hitro širijo, bodo morali biti tudi  skladni s pravili unije o avtorskih pravicah, najmočnejši modeli pa bodo morali izpolnjevati dodatne varnostne zahteve. Med drugim bo treba jasno označiti z umetno inteligenco ustvarjene ali manipulirane vsebine oz.  t. i. deepfakes.

Upoštevanje avtorjev

Ne glede na vse upravičene kritike, ki jih lahko slišimo iz vrst ustvarjalcev, nas veseli, da v končnem besedilu tega akta ustvarjalci niso povsem prezrti.  Tako je v aktu prepoznano, da modeli za splošno uporabo (ang. general-puropose AI model ali GPAI), zlasti veliki generativni modeli, predstavljajo izzive za umetnike, avtorje in druge ustvarjalce ter način ustvarjanja, razširjanja, uporabe in porabe njihovih ustvarjalnih vsebin. Razvoj in usposabljanje takšnih modelov zahtevata dostop do velikih količin besedila, slik, videoposnetkov in drugih podatkov. Tehnike besedilnega in podatkovnega rudarjenja se lahko v tem kontekstu pogosto uporabljajo za iskanje in analizo takšnih vsebin, ki so lahko zaščitene z avtorskimi in sorodnimi pravicami.

Tako bodo morali ponudniki tovrstnih modelov vzpostavi politiko za skladnost s pravom Unije o avtorskih pravicah, zlasti za ugotavljanje in upoštevanje, tudi s pomočjo najsodobnejših tehnologij, za omejitve avtorske v primerih besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ter pripraviti in javno objaviti dovolj podroben povzetek o vsebini, ki se uporablja za usposabljanje modela UI za splošne namene. Dolžnost transparentnosti je treba pozdraviti, a bo uveljavitev te dolžnosti raztegnjena med letoma 2025 in 2027 (Skrajni rok za GPAI, ki so bili dani na trg 12 mesecev pred sprejetjem akta o umetni inteligenci.). Skratka, dolžnost transparentnosti je precej zamaknjena.

AIPA aktivno sodelovala pri naporih za ureditev področja

V AIPA pozdravljamo podporo Evropskega parlamenta aktu o umetni inteligenci. "Področje umetne inteligence se izredno hitro razvija oz. gre za najhitreje razvijajočo se tehnologijo v zadnjih desetletjih. Ta razvoj vpliva tudi na avdiovizualni sektor. Zato smo v AIPA podpirali napore vseh za ureditev tega področja, prav tako smo pri aktivnostih tvorno sodelovali,” je poudaril direktor AIPA Gregor Štibernik.

"Kot smo večkrat poudarili, je za razvoj panoge nujno potrebno postaviti jasna pravila igre, saj se nam bo v nasprotnem primeru ponovila zgodba s pretočnimi platformami. Te v večini držav (še vedno) uporabljajo dela ustvarjalcev, njim pa za uporabo ne plačujejo nič. To se dogaja že vrsto let. Slovenija je sicer lani z novelama Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) dobila eno najsodobnejših zakonodaj s področja kolektivnega upravljanja pravic na svetu, ki ustvarjalcem zagotavlja tudi nadomestila z naslova uporabe njihovih del. Pred tem pa so na pravice čakali dolga desetletja, saj je bila uporaba tehnologije vedno več korakov pred zakonodajo. Zato smo vseskozi poudarjali, da se to ne sme ponoviti v primeru uporabe umetne inteligence. Naloga odločevalcev je, da pripravijo zakonodajo, ki bo kos hitremu razvoju tehnologije, predvsem pa mora imeti zobe, ne biti le mrtva črka na papirju," poudarja Štibernik.

Evropski in svetovni kulturno-kreativni sektor pozdravlja sprejem akta

Sprejem akta o umetni inteligenci je izrednega pomena za evropski in svetovni kulturno-kreativni sektor, zato so korak Evropskega parlamenta pozdravili številni znani posamezniki in organizacije kulturnikov in kreativcev. Svojo podporo so v skupnem sporočilu za javnost izrazili tudi v skoraj 20 svetovnih organizacijah z več 100.000 člani, ki delujejo na področju avdiovizualnega, glasbenega, medijskega in literarnega sektorja. Kot poudarjajo, je akt prva tovrstna zakonodaja na svetu, ki ureja razvoj in uporabo umetne inteligence ter postavlja globalni primer dobre prakse na področju odgovornega upravljanja z umetno inteligenco.

Nujnost jasnih določb za spoštovanje avtorskih pravic

Organizacije, med katerimi so tudi Evropsko združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA), Svetovno združenje avtorjev in skladateljev (CISAC), Mednarodna organizacija neodvisnih producentov (CEPI) in Evropsko združenje avtorskih kolektivnih organizacij (GESAC), katerih članica je tudi AIPA oz. z njimi tesno sodeluje, so ob tem Evropski parlament pozvale, da nadaljuje s podporo razvoju odgovornih in trajnostnih sistemov umetne inteligence. "To lahko dosežemo le, če bodo določbe zakona jasne, s čimer bo zakonodaja tudi v resnici zaživela. Do tega pa lahko pridemo le, če bodo upravljavci sistemov umetne inteligence delili vse potrebne podatke, s katerimi bo možno nadzorovati uporabo del in uveljavljati avtorsko zakonodajo. V ta proces pa morajo biti obvezno vpeti tudi predstavniki evropskega kulturno-kreativnega sektorja in imetniki pravic," so poudarili.

Umetna inteligenca spreminja od 40 do 60 % delovnih mest

Umetna inteligenca bo v prihodnjih letih na globalni ravni vplivala na 40 odstotkov delovnih mest, v razvitih gospodarstvih pa kar na 60 odstotkov delovnih mest, kaže raziskava Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Umetna inteligenca bo med drugim zmožna opravljati številne naloge, ki jih zdaj opravljajo ljudje, kar bo negativno vplivalo na povpraševanje po delu, s tem pa na plače in število delovnih mest ter bo še povečalo dohodkovno neenakost. Zato je direktorica IMF Kristalina Georgieva odločevalce po svetu pozvala, naj bodo pozorni na te trende in preprečijo, da bi uporaba tehnologije ustvarjala družbene napetosti.

Mednarodna konferenca SAA s petimi zaključki o umetni inteligenci

Poziv predstavnikov kulturnikov in kreativcev je skladen tudi z zaključki mednarodne konference o umetni inteligenci, ki jo je pred tedni pripravila SAA. Kot so takrat ugotovili udeleženci konference, je akt o umetni inteligenci le začetek debate o avtorskih pravicah, saj umetnost in kreativnost nista industrijska procesa. Poleg tega opozarjajo, da umetna inteligence ni bila vključena v direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki jo je Evropski parlament sprejel leta 2019. Zato je treba evropsko zakonodajo uskladiti z najnovejšimi tehnologijami, kjer prednjači prav umetna inteligenca. Med zaključki sta tudi stališči, da je transparentnost upravljalcev sistemov umetne inteligence ključna za varovanje avtorskih pravic, upravljalci pa bi morali sodelovati tudi s kolektivnimi organizacijami. Te imajo namreč veliko znanja in izkušenj na področju varovanja avtorskih pravic, ki jih lahko delijo z upravljavci sistemov umetne inteligence. Sodelovanje bo zagotovo prineslo pravične razmere na trgu in razvoj, so prepričani predstavniki industrije.

Treba bo ponovno odpreti avtorsko zakonodajo

Ne glede na vse je treba izpostaviti, da sprejetje akta o umetni inteligenci ustvarjalcem ne prinaša nikakršnih ekonomskih pravic. Vse, kar nam je vsem ob velikih naporih uspelo, je uzakonitev transparentnosti, torej, da bodo morali objaviti varovana dela, ki so bila uporabljena (npr. pri treniranju GPAI modelov). Ustvarjalci bodo torej po letu 2027 dobili zgolj informacijo o tem, da je bila njihova zaščitena vsebina uporabljena, zelo verjetno tudi v smeri ekonomskih interesov lastnikov GDPAI modelov.

Nujno bo treba storiti naslednje korake v smeri, da bodo tudi ustvarjalci prejeli plačilo za uporabo njihovih del, če jim že zakonodaja odvzema učinkovito možnost, da takšno eksploatacijo sploh dovolijo. V AIPA si prizadevamo, da se čimprej ponovno odpre avtorska zakonodaja, tako na ravni EU kot tudi doma, in da se ustvarjalcem priznajo izključne materialne pravice, pravice do primernega nadomestila ali pravica do pravičnega nadomestila ter da se ustvarjalcem dosledneje priznavajo moralne avtorske pravice in osebnostne oz. človekove pravice. To so po našem mnenje nujni pogoji, da se ohrani človeška ustvarjalnost, sicer bomo postali zgolj še družba ničel in enic.